Otroci in virtualna resničnost

Possible responses to the extremely complex and delicate question of the influence that exercises on the development of a child as a unique personality, on the child\u27s psycho-social development and on the education of a child generally may be provided by serious research of a cohort sequential design, either in research programmes in the field of educational sciences or of other social disciplines. The present paper confronts some dilemmas of the modern world. Particularly those between the educational values, families and schools and education supplied (imposed) by virtual reality that promotes the social standardization of behaviour and the perception of values and of the world around us. The aggressiveness of the mass media in presenting as and without an often results in a virtual life for a child, with virtual friends, education and even virtual families. In the time of developing technology, an important question arises: how to deal with such a situation. Do we direct young people to carefully select from what modern virtual reality has to offer and how do we do that?Možni odgovori na ekstremno, kompleksno in delikatno vprašanje o vplivu virtualnega okolja na otroke kot edinstvene osebnosti, vpliv na njegov psihosocialni razvoj in splošno vzgojo otroka, se lahko pridobijo z resnimi raziskavami, kot je na primer raziskovanje po “cohort sequentional” metodi in z drugimi podobnih raziskavami s področja vzgojnih in drugih družbenih dejavnosti. V spodnjem članku so konfrontirane neke aktualne dileme sodobnega sveta, še posebej s stališča tradicionalnih “zastarelih” vzgojnih vrednot, tako družine kot šole in s stališča “progresivne vzgoje” , ki jo ponuja sodobno virtualno okolje. Konfrontacije se dotikajo socialnih okolij in standardov vedenja s stališča percepcije vrednot sveta in posameznika. Pogoste posledice agresivnih medijev v prikazovanju “progresivnega” vizualnega okolja brez “alternative” ima pogosto za posledico, da otroci živijo v virtualnem svetu, z virtualnimi prijatelji in z virtualno vzgojo in izobraževanjem. Na področju vzgoje se v svetu sodobnih virtualnih ponudb postavlja pomembno vprašanje: kako se obnašati v dani situaciji ali kako mlade usmerjati k selekciji tega, kar jim nudi virtualna resničnost v primerjavi z dejanskim svetom

Komercijalizacija ranog djetinjstva i stvaranje vrijednosnih „mentalnih mapa“

A child develops in the context of family dynamics but his/her competence and the adoption of cultural and social norms depend on his/her peers, teachers, the media and other educational environments that impact behaviour and view formation. Studies reveal that the media have radically changed the way children play and behave by neglecting the importance of creative games, critical thinking and social contacts.  Confrontation against the strong global marketing directed towards greater consumption by children, indiscriminate acceptance of everything offered to children and social isolation seem to be a "mission impossible." This work presents a scientific and educational discussion of early childhood commercialization and creation of value mental \u27maps\u27 under the influence of media, consumption, games and toys. In order to effectively protect children from manipulation and aggressive attempts of downgrading the importance of family and educational institutions, the view of the inevitable need to strengthen partnership between parents and educators is promoted in this paper. The establishment of a partnership is an effective and fundamental assumption in encouraging the development and protection of children despite the fact that it appears to be a marginalized pedagogical issue in pedagogical practice.Dijete se razvija u dinamici obiteljskog konteksta. Međutim, njegova kompetencija, usvajanje kulturnih i socijalnih normi ovisi i o vršnjacima, odgojiteljima, učiteljima, medijima i drugim odgojnim sredinama koji imaju utjecaj na ponašanje i oblikovanje stavova. Istraživanja pokazuju da su komercijalni mediji radikalno izmijenili način na koji se djeca igraju i ponašaju zanemarujući značaj kreativnih igara, kritičkog mišljenja, socijalnih kontakata. Suprotstavljanje snažnom globalnom marketingu usmjerenom prema dječjoj što većoj potrošnji, nekritičnom prihvaćanju svega što se djeci nudi i socijalnom usamljivanju čini se „nemogućom misijom". Rad predstavlja znanstveno-pedagošku raspravu o činjenici komercijalizacije ranog djetinjstva i stvaranju vrijednosnih mentalnih „mapa" uz pomoć medija, potrošnje, igre i igračaka. U cilju učinkovitije zaštite djece od manipulacije i agresivnih pokušaja minoriziranja značaja obitelji i odgojno-obrazovnih institucija promičemo stajalište o neminovnom osnaživanju partnerstva roditelja i odgojitelja. Uspostavljanje partnerstva odgojno-obrazovnih institucija s roditeljima jedna je od temeljnih i učinkovitijih pretpostavki u poticanju razvoja i zaštite djece, a u obiteljskoj i pedagoškoj praksi, čini se, marginalizirani je pedagoški problem

GEWALT UNTER GLEICHALTRIGEN — EIN PROBLEM DER FAMILIE, SCHULE UND GESELLSCHAFT

Različita su gledišta o tome što je to društveno (ne)prihvatljivo ponašanje i koji su njegovi uzroci. Humanistički pristup prevenciji društveno neprihvatljivog ponašanja i stručnoj pomoći podrazumijeva uzimanje u obzir razvojnih procesa, bioloških i genetičkih osobina, kao i kulturalnih i društvenih čimbenika koji utječu na ponašanje individuuma. U nizu društveno neprihvatljivih ponašanja posebno ističemo pojavu nasilja koje se događa nad djecom i među djecom u različitim socijalnim sredinama, u obitelji, školi, na ulici, široj okolini. Rezultati ispitivanja koje smo proveli na uzorku od 161 učenika šestih i sedmih razreda četiriju osnovnih škola upućuju na potrebu razvijanja programa prevencije nasilja. Osim rezultata koji upućuju na zaključak o različitim oblicima nasilja među djecom u školi, zaprepašćuju podaci o učiteljevu nereagiranju u situacijama nasilja koje se događa među djecom. To je jedna od pojava na koju je nužno upozoriti kako bi se mijenjali neki neprimjereni postupci i stajališta odraslih o problemima djece. Jednu od mogućnosti vidimo i u sustavnim programima prevencije i educiranja ne samo djece već i odraslih koji su s njima u svakodnevnom kontaktu. Polazeći sa stajališta suvremene pedagogije, u radu se, sukladno temeljnim ciljevima Povelje UN-a o zaštiti i razvoju djece, predlažu neki sadržaji i metode programa prevencije nasilja među djecom. Navode se i argumenti prema kojima se, osim stručne utemeljenosti u radu na prevenciji nasilja, važnima pokazuje i socijalna osjetljivost za probleme djece.There are different views about what is socially (un)acceptable behaviour and which are its causes. The humanistic approach to the prevention of socially unacceptable behaviour and professional help implicates the consideration of developmental processes, biological and genetically characteristics, as well as cultural and social factors influencing the individual’s behaviour. In the range of different socially unacceptable behaviours we emphasize bullying, the violence towards children and between children, in different social environments - family, school, streets, broader environment. The results of the investigation carried out on the sample of 161 pupils from 6 th and 7 th grade in four elementary schools indicate the need for development of the violence prevention program. In addition to the results which lead to conclusion about different forms of bullying in school, there is the appalling fact that teachers do not react to the situations of bullying between children. It is necessary to bring this phenomenon to the attention with the purpose of changing some inadequate procedures and attitudes of the adults towards the children’s problems. One of the possibilities lies in the systematic prevention and education programs not only for children but also for the adults who are in everyday contact with children. Starting from the viewpoint of contemporary pedagogy, this article suggests some contents and methods for the bullying prevention program, in accordance with the United Nations Charter on children protection and development.Es gibt verschiedene Gesichtspunkte darüber, was gesellschaftlich (un)akzeptables Verhalten ist und worin seine Ursachen liegen. Der humanistische Ansatz bei der Vorbeugung des gesellschaftlich unakzeptablen Ver hal tens und fachlicher Hilfe geht davon aus, dass wir dabei Entwicklungsprozesse, biologische und genetische Eigenschaften sowie kulturelle und soziale Faktoren berücksichtigen müssen, die Einfluss auf das individuelle Verhalten haben. Unter den gesellschaftlich unakzeptablen Verhaltensweisen ist besonders Gewalt über und unter den Kindern in verschiedenen sozialen Umgebungen, in der Familie, Schule, auf der Strasse und dem weiteren sozialen Umfeld hervorzuheben. Die Ergebnisse unserer Untersuchung, die auf einem Muster von 161 Schülern der sechsten und siebten Klasse aus vier Grundschulen durchgeführt wurde, weisen auf die Notwendigkeit hin, Programme zur Vorbeugung der Gewalt zu entwickeln. Ausser Ergebnissen, die auf verschiedene Formen von Gewalt unter den Schulkindern schliessen lassen, sind besonders erschreckend vor allem die Daten über die ausbleibende Reaktion von Lehrern in den Gewaltsituationen, die unter den Kindern entstehen. Es ist eine der Erscheinungen, auf die wir hinweisen müssen, um manche unangemessene Verhaltensweisen und Einstellungen der Erwachsenen ge gen über den Kinderproblemen zu ändern. Eine von Möglichkeiten sehen wir in den systematischen Präventions-und Ausbildungsprogrammen, die sich nicht nur an Kinder, sondern auch an die Erwachsenen wenden, die mit ihnen in täglichen Kontakt kommen. Von der modernen Erziehungswissenschaft ausgehend, werden in dem Beitrag im Einklang mit den Grundzielen der UN-Charta über den Kinderschutz und — betreuung in den Programmen zur Bekämpfung der Gewalt unter Kindern und Jugendlichen einige neue Inhalte und Methoden vorgeschlagen. Angeführt werden auch Argumente für die These, dass für die Arbeit an der Gewaltprävention ausser fachkenntnissen auch soziale Empfindlichkeit für die Probleme der Kinder notwendig ist