Epidemiološki trendi hormonsko odvisnih rakov

The incidence of hormone-related cancers tends to be higher in the developed world than in other countries. In Slovenia, six hormone-related cancers (breast, ovarian, endometrial, prostate, testicular, and thyroid) account for a quarter of all cancers. Their incidence goes up each year, breast and prostate cancer in particular. The age at diagnosis is not decreasing for any of the analysed cancer types. The risk of breast cancer is higher in the western part of the country, but no differences in geographical distribution have been observed for other hormone-related cancers. Furthermore, areas polluted with endocrine-disrupting chemicals that affect hormone balance such as PCBs, dioxins, heavy metals, and pesticides, do not seem to involve a greater cancer risk. We know little about how many cancers can be associated with endocrine disruptors, as there are too few reliable exposure studies to support an association.Spolni hormoni so znan in pomemben nevarnostni dejavnik rakov na dojki, jajčniku in endometriju, medtem ko je njihova vloga pri rakih prostate in mod verjetna, a manj raziskana. Vpletenost hormonov v kancerogenezo se nakazuje tudi pri raku ščitnice. Predvidevamo, da se po enakih mehanizmih kot telesu lastni hormoni v nastanek raka vpletajo tudi hormonski motilci. Rake hormonsko odzivnih tkiv najpogosteje povezujemo z izpostavljenostjo PCB-jem in dioksinom, DDT/DDE ter nekaterim težkim kovinam in pesticidom. Incidenca hormonsko odvisnih rakov je največja v državah razvitega sveta. V Sloveniji predstavljajo hormonsko odvisni raki četrtino vseh rakov; njihovo število se z izjemo raka jajčnikov vsak leto veča. Tveganje raka dojk je že več desetletji večje na zahodu države, medtem ko pri ostalih lokacijah med območij ne opažamo pomembnih razlik. Hormonskim motilcem pripisljivega deleža rakov trenutno ni mogoče določiti, saj imamo verodostojnih raziskav pri izpostavljenih, predvsem v kritičnih razvojnih obdobjih, premalo

Breme raka glave in vratu ter trendi

Ocenjeno je, da je leta 2020 za rakom glave in vratu po svetu zbolelo skoraj milijon ljudi, umrlo pa jih je 467.000. V Evropi je največja incidenca in umrljivost na vzhodu celine, Slovenija se po incidenci in umrljivosti raka glave in vratu uvršča v evropsko povprečje. V Sloveniji je v obdobju 2015–2019 za rakom glave in vratu povprečno letno zbolelo 471 oseb, kar je 3 % vseh rakavih bolezni v Sloveniji. Bolezen je pogostejša pri moških, kjer je na petem mestu po pogostosti med vsemi rakavimi obolenji. Breme bolezni s časom pri moških pada, pri ženskah pa stagnira. Pri večini bolnikov raka glave in vratu odkrijemo v starosti od 55 do 70 let, ko se bolezen že razširi v regijske bezgavke. Preživetje bolnikov z rakom glave in vratu se postopno veča – več kot polovica današnjih bolnikov preživi 5 let po diagnozi. Najpomembnejši prognostični dejavnik je stadij ob diagnozi

Rak dojk v številkah

Ocenjeno je, da je leta 2020 za rakom dojk na svetu zbolelo več kot dva milijona žensk, umrlo pa skoraj 700.000. Breme raka dojk v Sloveniji je v primerjavi z Evropo nekoliko pod povprečjem. V obdobju 2015−2019 je v Sloveniji povprečno letno za rakom dojk zbolelo 1.454 žensk (139,7/100.000), umrlo pa jih je 431 (41,4/100.000). Ob koncu leta 2019 je med nami živelo 19.316 bolnic, ki jim je bila kdaj v življenju postavljena diagnoza raka dojk. Petletno čisto preživetje slovenskih bolnic, zbolelih v letih 2012−2016, je bilo 87,7 %, kar je primerljivo evropskemu povprečju. Med dokazane nevarnostne dejavnike raka dojk poleg spola in starosti uvrščamo še poprejšnjega raka dojk, nekatere benigne bolezni dojk, družinsko obremenitev, izpostavljenost nekaterim fizikalnim in kemijskim dejavnikom iz okolja ter vse dejavnike, ki večajo raven telesnih estrogenov. Zelo majhen delež rakov dojk (do 5 %) pripisujemo dednim mutacijam genov BRCA1 in BRCA2

Epidemiology of prostate cancer

Ocenjeno je, da je leta 2020 za rakom prostate na svetu zbolelo več kot 1,4 milijona moških, kar je 14 % vseh zbolelih za rakom. Breme raka prostate, predvsem incidenca, je odvisno od intenzivnosti rabe testa za določanje za prostato specifičnega antigena (PSA) pri zdravih moških v populaciji. Breme raka prostate v Sloveniji je v primerjavi z Evropo nekoliko nad povprečjem. V obdobju 2015−2019 je v Sloveniji povprečno letno za rakom prostate zbolelo 1.676 moških (162,8/100.000), umrlo pa 434 (42,1/100.000). Ob koncu leta 2019 je med nami živelo 15.922 bolnikov, ki jim je bila kdaj v življenju postavljena diagnoza raka prostate. Petletno čisto preživetje slovenskih bolnikov, zbolelih v letih 2012−2016, je bilo 93-%. Kljub številnim epidemiološkim raziskavam zaenkrat še vedno premalo vemo o etiologiji raka prostate. Letos smo v Evropski uniji revidirali dosedanja strokovna dognanja o učinkovitosti uporabe PSA v organiziranem presejanju za raka prostate. Novi dokazi bodo predstavljali osnovo za pripravo priporočil za uvedbo populacijskega presejanja v državah članicah. Do takrat pa odločitev o tem, ali uporabiti ali ne presejalni test PSA pri zdravih, asimptomatskih moških, ostaja odgovornost zdravnika, skupaj z vsemi prednostmi in možnimi zapleti seznanjenega moškega