Σρέτσκο Κοσοβέλ: Κονς και άλλα ποιήματα

Konec leta 2017 je pri založbi Vakhikon v Atenah v zbirki Poezija vsega sveta izšel knjižni prevod izbora Kosovelovih pesmi, Kons in druge pesmi, izpod peresa dveh prevajalcev mlajše generacije, Lambriane Ikonomu in Mihalisa Papandonopulosa. Izdajo je s slovenske strani podprl Trubarjev sklad. Izbor, ki naj bi, kot je navedeno v knjigi, nastal na podlagi Zbranih del Srečka Kosovela iz leta 1977, je – sodeč po siceršnji specializaciji obeh prevajalcev – najverjetneje preveden iz angleščine, čeprav v knjigi tega podatka ni. Zbirka predstavlja prvo knjižno objavo Kosovelovih pesmi na grških tleh in torej grškim bralcem omogoča prvo srečanje s pesnikom, zato nas še posebej zanima, kakšno podobo Kosovela prinaša in katere aspekte njegove ustvarjalnosti postavlja v ospredje

Jorgos Seferis

Georgios Seferiadis, rojen leta 1900 v bližini Smirne, je bolj znan pod psevdonimom Jorgos Seferis. Bil je eden izmed najpomembnejših grških in evropskih pesnikov 20. stoletja in je leta 1963 za svoj pesniški opus prejel Nobelovo nagrado. Je avtor desetih pesniških zbirk, za življenja pa je izdal tudi tri zbirke literarnih esejev, med katere sodi tudi lirični potopis s kraja antičnega Apolonovega svetišča v Delfih. V njih opise pokrajine povezuje s humanistično refleksijo o antični mitologiji, geografska imena pa navaja včasih v njihovi antični in včasih v sodobni obliki. Antični Delfi in sodobni, turistični Delfi pri njem soobstajajo in se zlivajo v simbolično celoto

Nikos Panajotopulos

Sodobni grški avtor Níkos Panajotópulos je, čeprav po izobrazbi inženir, vsestranski ustvarjalec na področjih scenske in literarne umetnosti, okrog katerih se vrti vse njegovo poklicno življenje. Slovenskemu bralstvu se je doslej predstavil z romanom Gen za dvom, antiutopičnο pripovedjo o iznajdbi testa, ki naj bi s pomočjo znanosti v ljudeh odkrival gen za ustvarjanje umetnosti. Ta test postane orodje cenzure in represije umetnosti, saj dokazilo o prisotnosti gena šteje več kot umetniški izdelek ali talent. Gen za dvom je kot očitna družbena satira s primesjo avtobiografske motivike značilen za pisateljski slog Nikosa Panajotopulosa, ki je tematsko zelo moderen avtor, njegovi romani so vpeti v družbo tukaj in zdaj in vanjo usmerjajo kritični pogled, ne glede na to idejno podobnost pa so po snovi zelo raznoliki

The Free Spirit by Yorgos Theotokas and the Concept of the Generation of the ‘30s

This paper presents the way in which the members of the Generation of the ‘30s, a Greek literary movement in the interwar period, formed their collective identity or denied it, and how they defined themselves as a ‘generation’ without ever creating a formal literary school. I also observe how this affected the conclusions of later literary historians. The article contains a brief presentation of the situation in Greek literature before the appearance of the Generation of the ‘30s, since the notion of a break with tradition or else reinterpretation of literary heritage was at the core of their self-definition. I focus mainly on the work of Yorgos Theotokas and his contribution to the forming of their ‘myth’, as he calls it himself, and present his first and most important essay, The Free Spirit

Fragmenti grške stare komedije (prevod)

Izbor obsega fragmente različnih avtorjev grške stare komedije, ki je nastajala v obdobju od 6. do preloma med 5. in 4. stoletjem pr. n. št. Za staro komedijo sicer velja, da se je godila v sodobnosti med običajnimi ljudmi in jo je zaznamoval močen politični naboj, vendar to ne izključuje prisotnosti mitoloških zgodb in motivov

Sto let po maloazijski katastrofi

V članku predstavim zgodovinsko in kulturno ozadje književnosti o maloazijski katastrofi. Vojna in izmenjava prebivalstva med Grčijo in Turčijo leta 1923 sta spremenili strukturo prebivalstva v celinski Grčiji, kar je spodbudilo razvoj grškega romana, toda begunska izkušnja se takrat še ni integrirala v grški kolektivni spomin. Grška proza jo je sicer tematizirala od že leta 1924 napisane Številke 31328 I. Venezisa, ki so ji sledili romani S. Dukasa, S. Mirivilisa, D. Sotiriu, K. Politisa, R. Galanaki idr., pa vse do danes. V romanih se ponavljajo trije osnovni tematski sklopi: idealizirano življenje v stari domovini, različni momenti same katastrofe in težavnost zakoreninjanja po prihodu v Grčijo, zato P. Mackridge predlaga njihovo obravnavo v širšem kontekstu izgnanske literature. Prerod tematike v pop kulturi po J. Papadopulosu begunsko izkušnjo naposled vključuje v narodni kolektivni spomin

Nikos Kazantzakis: Poročilo El Grecu (prevod)

ROMANJE PO GRČIJI Tri mesece je trajalo moje romanje po Grčiji. Gore, otoki, vasi, samostani, obale, in še zdaj, ko se po toliko letih tega spominjam, mi srce utripa srečno in nemirno; veliko veselje je v tem, da lahko popotuješ in si ogleduješ Grčijo, veselje in muka