Developing a question answering system for the slovene language

In todayćs world the majority of information is sought after on the internet. A common method is the use of search engines. However since the result of a query to the search engine is a ranked list of results, this is not the final step. It is up to the user to review the results and determine which of the results provides the information needed. Often this process is time consuming and does not provide the sought after information. Besides the number of returned results the limiting factor is often the lack of ability of the usersto form the correct query. The solution for this can be found in the formof question answering systems, where the user proposes a question in the natural language, similarly as talking to another person. The answer is the exact answer instead of a list of possible results. This paper presents the design of a question answering system in natural slovene language. The system searches for the answers for our target domain (Faculty of Electrical Engineering and Computer Science) with the use of a local database, databases of the facultyćs information system, MS Excel files and through web service calls. We have developed two separate applications: one for users and the other for the administrators of the system. With the help of the latter application the administrators supervise the functioning and use of entire system. The former application is actually the system that answers the questions

Istraživanje percepcija studenata o kvaliteti usluge visokog obrazovanja

Changes in the higher education system resulted in higher education institutions having to pay more attention to their students. Keeping students and ensuring their satisfaction is the basis for sustainable success of higher education institutions. The aforementioned is the reason why this paper is focused on analyzing students’ perception of the quality of service in higher education. The main purpose of this paper is to analyze how students in the Croatian system of higher education perceive the quality of service and if there are differences with regard to individual characteristics of students. On the basis of HEdPERF instrument, data was collected for 1454 students from 93 higher education institutions in the Republic of Croatia. Principle component analysis was conducted to define key dimensions of quality. Based on the results of the analysis, five dimensions were extracted: access, non-academic dimension, academic dimension, space and study programs, and reputation of a higher education institution. The second part of the research was based on exploring the impacts of the control variables on the perception of quality. The results have indicated the existence of a statistically significant difference between students’ perceptions for the majority of the observed control variables.Promjene u visokoobrazovnom sustavu dovele su do situacije da visoka učilišta moraju sve više pažnje posvetiti svojim studentima. Zadržavanje studenata i osiguranje njihova zadovoljstva osnova su održivog uspjeha visokih učilišta. Stoga se u ovom radu analiziraju percepcije studenata o kvaliteti visokoobrazovne usluge. Osnovni je cilj rada istražiti kako studenti u hrvatskom sustavu visokog obrazovanja percipiraju kvalitetu usluge, te postoje li razlike s obzirom na pojedine osobine studenata. Na temelju HEdPERF instrumenta prikupljeni su podaci od 1454 studenta s 93 visoka učilišta u Republici Hrvatskoj. Provedena je analiza glavnih komponenti kako bi se definirale ključne dimenzije kvalitete. Na temelju rezultata analize izdvojeno je pet dimenzija: dostupnost, neakademska dimenzija, akademska dimenzija, prostor i studijski programi, ugled visokog učilišta. Drugi dio istraživanja temeljio se na ispitivanju utjecaja kontrolnih varijabli na percepcije kvalitete. Rezultati su pokazali postojanje statistički signifikantne razlike između percepcija studenata za većinu promatranih kontrolnih varijabli

Domain-specific language development from OWL ontologies

Domensko specifični jeziki so računalniški (programski, modelirni, specifikacijski) jeziki, namenjeni reševanju problemov v določeni domeni. Razvoj domensko specifičnega jezika obsega naslednje faze: odločitev, analizo, načrtovanje, implementacijo, namestitev, testiranje in vzdrževanje. Faze razvoja domensko specifičnih jezikov niso enakomerno raziskane. Največ pozornosti je bilo v preteklosti namenjene fazi implementacije, fazi analize in načrtovanja pa spadata med najmanj raziskane faze. Za izvedbo domenske analize sicer obstajajo številne formalne metodologije, ki pa so se izkazale kot prezahtevne, zato v praksi niso pogosto uporabljene. Prav tako pa ne obstajajo navodila, ki bi določala, kako uporabiti informacije, pridobljene v fazi analize, pri načrtovanju domensko specifičnega jezika. V doktorski disertaciji predstavimo nov formalni pristop za razvoj domensko specifičnih jezikov. Namesto razvoja nove, manj kompleksne metodologije za izvedbo domenske analize predlagamo uvedbo ontološke domenske analize. V fazi ontološke domenske analize poiščemo primerno obstoječo ontologijo za razvoj domensko specifičnega jezika oziroma po potrebi razvijemo novo ontologijo, ki opisuje ciljno domeno. Če domensko specifični jezik razvijemo na podlagi obstoječe ontologije, lahko eno razvojno fazo domensko specifičnega jezika izpustimo. Posledično se zniža cena razvoja domensko specifičnega jezika, ki sicer predstavlja najtehtnejši protiargument za njihov razvoj. V doktorski disertaciji prav tako izpeljemo pravila, ki nam povedo, kako informacije, pridobljene iz ontologije - izhoda faze ontološke domenske analize -, uporabiti v fazi načrtovanja domensko specifičnih jezikov. Predlagan pristop implementiramo v okviru ogrodja Ontology2DSL. Ogrodje, ki ga podrobno predstavimo, na vhodu sprejme ontologijo OWL, zapisano v sintaksi RDF/XML. Izhod iz ogrodja predstavljajo gramatika domensko specifičnega jezika in programi. V doktorski disertaciji se dotaknemo tudi problematike izbire primerne ontologije za razvoj domensko specifičnih jezikov. Uporabnost predlaganega pristopa prikažemo na praktičnih primerih.Domain-specific languages are computer (programming, modeling, specification) languages devoted to solving problems in a specific domain. The DSL development process encompasses the following phases: decision, analysis, design, implementation, testing, deployment and maintenance. Domain-specific language development phases are not equally investigated. While the implementation phase has attracted a lot of researchers, the analysis and design phases are less known and have not been as closely examined. Various formal methodologies for domain analysis have been developed. Often, formal methodologies are not used due to complexity. There are not any clear guidelines on how the output from domain analysis can be used in a language design process. This thesis presents a new formal approach for the development of domain specific languages. Instead of developing a less complex domain analysis methodology, we propose ontology domain analysis. During ontological domain analysis we find and use a suitable existing ontology for the development of a domain specific language and, if necessary, develop a new ontology that describes the target domain. A pre-existing ontology, which contains all the domain information required for DSL development, renders the phase of domain analysis unnecessary. Consequently, this reduces the price of a domain-specific language development process. Expense is a major counter argument to the development of domain-specific languages. By reducing it, this argument loses its weight. The thesis also deduces the rules that tell us how information derived from ontologies can be used in the design stage of domain-specific language. The proposed approach has been implemented within the Ontology2DSL framework. As input, the framework, which is presented in detail in the thesis, accepts an OWL ontology in RDF/XML syntax and outputs the DSL grammar as well as sample programs. The thesis also addresses the problem of choosing a suitable ontology for the development of domain specific languages. The applicability of the proposed approach is illustrated in practical examples

QUALITATIVE METHODS OF RESEARCH CONSUMER BEHAVIOR

Danes se podjetja srečujejo z najmočnejšo konkurenco doslej, ki postaja vse hujša. Lahko pa so definitivno konkurenčna, kadar razvijejo pravo filozofijo in se tako usmerijo, od izdelka in prodaje, h kupcu oziroma porabniku. Danes lahko kupci izbirajo med mnogimi izdelki, blagovnimi znamkami in dobavitelji. Podjetja si zastavljajo vprašanje, kako se kupci odločajo? Prepričana sem, da porabniki znajo oceniti, katera ponudba jim bo prinesla največjo korist in dano vrednost. Kupci si, v mejah svojih sposobnostih in zmožnosti, določijo največjo maksimalno vrednost, pri tem pa upoštevajo stroške iskanja izdelka, omejeno znanje, mobilnost in dohodek. Ustvarijo si vrednostna pričakovanja in ravnajo skladno s temi pričakovanji. Nato določijo, ali je ponudba resnično izpolnila njihovo pričakovanje v zvezi z vrednostjo, kar vse vpliva na njihovo zadovoljstvo in možni ponovni nakup. Da bi podjetja vedela kaj porabniki želijo, čutijo in kako se obnašajo, pogosto naročajo formalne trženjske raziskave za raziskovanje vedenja porabnikov. Opredelila sem se na kvalitativno raziskavo in kvalitativne metode raziskovanja porabnikov. V kvalitativni raziskavi velja dejstvo, da številke niso vse, ko gre za odkrivanje, prepoznavanje motivov, potreb porabnika ter na splošno razumevanja porabnika. S pomočjo kvalitativnih metod - na primer s skupinskimi diskusijami, poglobljenimi intervjuji, celostno preučimo dinamiko izkušenj, ozadja, obnašanja ter motive. V ospredju je vprašanje "zakaj?" Uporabljajo se različne tehnike, ki preprečujejo umetno razmišljanje in odražanje o porabnikovih motivih, kajti s pomočjo tehnik ljudje svoje izkušnje, razloge za svoje vedenje, racionalnejše opišejo, kot bi jih drugače.Die Unternehmen sind in der größten Konkurrenz bis heute, die immer schlimmer wird. Aber sie können auf jeden Fall mit der Entwicklung der richtigen Philosophie konkurrieren somit sie die Konzentration von dem Produkt und dem Vertrieb auf den Käufer oder Verbraucher schieben. Heute können die Kunden zwischen vielen Produkten, Marken und Anbieter wählen. Die Unternehmen stehlen sich die Frage, wie die Kunden entscheiden? Ich bin überzeugt, dass die Verbraucher in der Lage sind zu beurteilen, welches Angebot wird den größten Nutz bringen und bieten. Die Kunden bestimmen in Grenzen ihren Möglichkeiten den maximalen Wert und bei dem berücksichtigen sie die Kosten für die Suche, begrenztes Wissen, Mobilität und Einkommen. Sie schaffen sich Erwartungen und handeln und harmonieren mit diesen Erwartungen. Dann bestimmen sie, ob das Angebot die Erwartungen verwirklicht hat und die wirklich erfüllt hat in Bezug auf den Wert, denn dass beeinflusst ihre Zufriedenheit und auf die potenzielle Rückkäufe Dass die Unternehmen wissen, was die Verbraucher wollen, wie sie fühlen und wie sie sich verhalten, bestellen sie oft formale Marktforschungen für die Forschung des Kundenverhalten. Ich habe mich auf die Qualitative Forschung und auf die qualitative Forschungsmethoden Verbraucher bezogen. Zahlen sind nicht alles, so würden wir heute formulieren, wenn es darum geht, die Motive, Bedürfnisse und Entscheidungsgründe der Verbraucher aufzudecken und zu verstehen. Die qualitativen Methoden helfen - zum Beispiel in Gruppendiskussionen (Fokus-Gruppen) und Tiefeninterviews, um die Erlebnisse, Verhaltenshintergründe und Motivdynamiken ganzheitlich zu untersuchen. Im Vordergrund steht die Frage nach dem "Warum" Es werden verschiedene Techniken eingesetzt, um die künstlichen, reflektierten Überlegungen der Verbraucher über ihre Motive zu vermeiden, denn mit der hilfe den Techniken neigen Menschen dazu, die Gründe ihres Verhaltens als rationaler zu erleben und zu beschreiben als sie es tatsäch- lich sind

Ontology driven development of domain-specific languages

Domain-specific languages (DSLs) are computer (programming, modeling, specification) languages devoted to solving problems in a specific domain. Thedevelopment of a DSL includes the following phases: decision, analysis, design, implementation, testing, deployment, and maintenance. The least-known and least examined are analysis and design. Although various formal methodologies exist, domain analysis is still done informally most of the time. A common reason why formal methodologies are not used as often as they could be is that they are very demanding. Instead of developing a new, less complex methodology, we propose that domain analysis could be replaced with a previously existing analysis in another form. A particularly suitable form is the use of ontologies. This paper focuses on ontology-based domain analysis and how it can be incorporated into the DSL design phase. We will present the preliminary results of the Ontology2DSL framework, which can be used to help transform ontology to a DSL grammar incorporating concepts from a domain