THE TONGUE SPOKEN AT POSAVSKI BREGI (SETTLEMENT LOCATED NEAR IVANIĆ GRAD)

Govor Posavskih Brega, moslavačkog mjesta koje leži oko četiri km jugozapadno od Ivanić-Grada, pripada Ivšićevoj turopoljsko-posavskoj grupi govora kajkavskoga narječja. U toj skupini ima rubni položaj – već govor samoga Ivanića pripada sljedećoj, križevačko-podravskoj Ivšićevoj skupini. Kako je, dakle, riječ o prostoru na kojem se u dijalektološkim klasifikacijama dodiruju cjeline s različitim temeljnim jezičnim crtama, to objašanjava i supostojanje određenih dvostrukosti u breškome govoru. U vokalizmu ga karakterizira izjednačenost refleksa starohrvatskih vokala jata i šva (u zatvorenome ẹ), a izjednačeni su i polazni stražnji nazal o i slogotvorno l, ali s dvostrukim refleksom: češćim – u i mnogo rjeđe zastupljenim – ọ. U prozodiji riječ je o troakcenatskom govoru s ukinutim prednaglasnim dužinama. Obilježava ga tzv. osnovna kajkavska akcentuacija u kojoj je provedena metataksa (pomak akcenatskog mjesta) metatonijskog cirkumfleksa (akcenatski tip posekel – posekli). U konsonantizmu riječ je o govoru sa srednjim afrikatama č i dž, u kojemu u sustavu postoji velar x, u kojemu izostaje sonant ļ (jer se depalatalizirao u l). Govor je to sa specifičnim razvojem polaznoga ń i nəj te s redovito zastupljenim protetskim glasovima v i j. I u području morfologije govor ima tipične kajkavske crte. Ivanićgradsko područje dio je Moslavine; u administrativnom pogledu danas pripada Zagrebačkoj županiji kao njezin jugoistočni dio.According to Ivšić, the tongue spoken at Posavski Bregi (the Moslavina region settlement situated approximately four kilometers southwest from Ivanić Grad) falls into the Kajkavian dialect turopoljsko-posavska group. It has a bordering position in the group according to Ivšić because the town of Ivanić Grad belongs to the next, križevačko-podravska group. As the subject matter is, therefore, about the area where entire language bodies having different fundamental language characteristics are in contact as to their dialectological classifications, this also explains the co-existence of certain dual qualities in this Posavski Bregi tongue. In the vocalism it is characterized by the equated old Croatian vocals jat and šva reflex (in the closed ẹ), and there is also equation between the starting nasal o and the syllable-forming l, but with a double reflex: more often in – u and far less often present - ọ. In the prosody it is about the triple-accent dialect with abrogated pre-accent duration. It is characteristic for its basic Kajkavian accentuation where metataxa (accent position transfer) has been carried out of the metatonial circumflex (accent type: posekel – posekli). In respect to consonantism, the word is about the dialect with the central affricates č and dž, where the velar x is found in its system, in which the sonant ļ is missing (because it has been depalatalized into l). It is a tongue with a specific development of the initial ń and nəj and with regularly represented prosthetic sounds v and j. It also has typical Kajkavian characteristics in the morphology area. The town of Ivanić Grad\u27s area is part of Moslavina; and in the administrative sense today it belongs to the Zagrebačka County\u27s south east part

Govor Jurkova Sela u Žumberku

U radu se opisuje fonologija, morfologija i leksik govora Jurkova Sela u Žumberku, doseljeničkoga čakavskoga ikavsko-ekavskoga govora. Iako nema zamjenicu ča u samostalnoj upotrebi, govor čuva većinu temeljnih čakavskih crta. Ipak, stabilnost je sustava u nekim elementima narušena – što pokazuje supostojanje određenih dubleta u prozodiji i morfologiji. Leksik, uz ostalo, karakterizira prisutnost većeg broja germanizama, na žumberačkome prostoru očekivanih.The paper deals with the phonology, morphology and vocabulary of the speech of Jurkovo Selo (Žumberak), an immigrant ikavian-ekavian čakavian speech. Although it does not possess the pronoun ča in independent use, the speech contains the majority of basic čakavian characteristics. Still, in some ele ments the stability of the system has in some elements been disrupted – which is shown by the coexistance of dual forms in prosody and morphology. The vocabulary is, among other things, characterized by a larger number of Germanisms, which is to be expected in the Žumberak area

Velika gramatika gradišćanskohrvatskoga jezika

Prikaz knjige / Book review, Gramatika gradišćanskohrvatskoga jezik

MORAVČE LOCAL SPEECH

Moravče je mjesto u sesvetskome Prigorju; u suvremenoj administrativnoj podjeli dio je Grada Zagreba, na njegovu krajnjem sjeveroistočnom rubu. Kajkavski govor Moravča prema Ivšićevoj podjeli pripada konzervativnoj zagorsko-međimurskoj skupini, što znači da se u njemu u velikoj mjeri čuva tzv. osnovna kajkavska akcentuacija, odnosno da nije zahvaćen naglasnim inovacijama u pogledu intonacije dugih naglasaka ili pomicanja naglasnoga mjesta. Time to rubno prigorsko mjesto pokazuje neke osnovne akcenatske karakteristike koje velikim dijelom obilježavaju govore središnjega dijela Hrvatskoga zagorja. Govor je troakcenatski, bez nenaglašenih dužina (uz jednu iznimku) i bez oksitoneze. Sekundarno naglašeni predzadnji slogovi, jednako oni s polaznom dužinom kao i oni s polaznom kračinom, naglašeni su akutom (pere \u27pero\u27, im. petạ \u27peta\u27). Akut je u zadnjem ili jedinom slogu zamijenjen cirkumfleksom. Inventar dugih naglašenih samoglasnika broji devet fonema; taj je broj rezultat vokalsko-akcenatskog razvoja u kojem je došlo do duženja sekundarno naglašenoga polazno kratkog sloga, pri čemu se u dijelu vokala naknadno produženi samoglasnici razlikuju od polazno dugih. Govor je u radu analiziran prvenstveno s gledišta fonologije, a donose se i neki osnovni morfološki podaci.Moravče is a place in Sesvetsko Prigorje. On basis of the contemporary administrative division it is a part of Grad Zagreb (City of Zagreb) in its northeast fringe. According to Ivšić\u27s classification, the Kajkavian-based local speech at Moravče belongs to the conservative Zagorjean-Međimurean group, meaning that the basic Kajkavian accentuation is preserved to a great extent there, i.e. that it has not been affected by accentual innovations as to the intonation of long and stressed vowels or shifting of the accent position. In this way the fringe-positioned Prigorje settlement has some basic accentuation features in its local speech that are characteristic to a great extent for the tongues of Hrvatsko Zagorje\u27s central part. The Moravče local speech is a three-accent one, with no unstressed long vowels (there is one exception), and with no oxytones. Secondarily accentuated next-to-last syllables, the ones with initial long stress, as well as initial short stress are accentuated with the acute accent (pre \u27pero\u27, im. ptạ \u27peta\u27). The acute stress has been replaced with the circumflex in the last syllable or the single syllable. The inventory of long accentuated vowels amounts to nine phonemes; the number is the result of vowel-and-accent development where extension of the secondarily accentuated initial short syllable has taken place, and where in some cases the subsequently extended vowels differ from the initial long ones. In this paper the local speech has been analysed primarily from the point of view of phonology, and some basic morphological data has been added as well

Fonologija Rijeke Voćanske in vočanskega območja (na severu Hrvaškega zagorja )

U radu se iznose rezultati istraživanja fonološkog sustava Rijeke Voćanske i okolnih mjesta na sjeveru Hrvatskoga zagorja, uz granicu sa slovenskim područjem Haloza. Riječ je o akcenatski najkonzervativnijim kajkavskim govorima, koji pripadaju Ivšićevoj skupini I.1. Među ostalim, govor karakterizira specifični razvoj ǫ i uz nazale u vokal tipa a, što ga čini iznimnim među dosad istraženim kajkavskim govorima i povezuje ga s čakavskim govorima buzetskoga područja.Rijeka Voćanska se nahaja na področju Voće (občina Donja Voća) na severu Hrvaškega zagorja, ob meji s Slovenijo. Rečanski govor, tako kot tudi govor celotnega vočanskega območja, sodi med naglasno najbolj konzervativne hrvaške kajkavske govore (Ivšićeva skupina I. 1). Ob svoji severni meji je območje Voće v stiku s slovenskimi Halozami. Naglasni sistem ima tri naglase, neakcentuirano kračino in (predakcentsko) dolžino. Vsi trije naglasi so kontinuante ustreznih izhodiščnih starohrvaških naglasov in so enako porazdeljeni. Ohranjen je kratek naglas na odprtem končnem zlogu. Ni prišlo do sekundarnega dolženja predakcentskega zloga. Izjeme so nekatere besede, ki so prešle v drugi naglasni tip. Obstaja tudi nekaj primerov progresivnoga premika starega psl. cirkumfleksa. V nevtralnih položajih, v katerih ne delujejo distribucijske omejitve, ima vokalizem sledeči razvoj: • v dolgem zlogu (akcentuiranem in neakcentuiranem): ī > ī; ( = ) > ie; (ē = ) > ; ā > ; (ō = ǭ = ) > u͞; ū > ū; vokali ī, , , ū nastali so tudi od fakultativno naknadno podaljšanih kratkih izhodiščnih vokalov, < fakultativno naknadno podaljšanih ( = ə), < fakultativno naknadno podaljšanih (o = ǫ = ) • v kratkem akcentuiranem zlogu: i > i; ( = ə) > ẹ; (e = ę) > ; a > ḁ; (o = ǫ = ) > ọ; u > u • v kratkem neakcentuiranem zlogu: (i = = ə) > i; (e = ę) > ; a > ḁ; (o = ǫ = = u) > u. Govor posebej karakterizira razvoj kratkih in dolgih ǫ in ob nazalnih soglasnikih v ḁ, obstajajo pa tudi druge vokalne nevtralizacije. Skladno z omenjenim razvojem, pripona glagolov II. vrsti je nḁ (< *nǫ). Zlogotvorni je ohranjen. Posebnosti soglasniškega razvoja: (č = ) > ; > večinoma j, izjemno ; ń > . Skupine (*stj = *skj) > š, (*zdj = *zgj) > ž. Pri delu starejših govorcev obstaja nevtralizacija izglasnih nosnih zvočnikov m in n tako, da so v rezultatu mogoča oba glasa kot na mestu izhodiščnega m tako tudi izhodiščnega n

Der Dialekt der oberen Sutla der kajkavischen Dialektgruppe im Lichte der Phonologie

U podjeli kajkavskoga narječja na petnaest jedinica kao jedan od dijalekata izdvaja se i gornjosutlanski. On obuhvaća govore smještene uz gornji tok rijeke Sutle, uz granicu sa Slovenijom. Kako su kriteriji za spomenutu dijalekatsku klasifikaciju fonološke prirode, članak donosi sintetski prikaz gornjosutlanskih govora utemeljen upravo na toj jezičnoj razini. Riječ je o govorima koji prozodijski nisu ujednačeni (ima ih i jednoakcenatskih i troakcenatskih) i koji se međusobno ne podudaraju prema razvoju polaznih, starohrvatskih vokala, ali koje povezuju neke druge zajedničke crte što ih ujedno odvajaju od susjednih kajkavskih dijalekata. Osobito se među njima ističe govor Huma na Sutli sa specifičnim razvojem stražnjeg nazala ǫ.Der Dialekt der oberen Sutla – eine Reihe kroatischer kajkavischen Mundarten am linken Oberlauf des Flusses Sutla – ist eine Randeinheit nicht nur auf der Mundartenkarte der kajkavischen Dialektgruppe, sondern auch der kroatischen Sprache, und der Reflex vom *ǫ in Hum ist auch eine Besonderheit in den slavischen Sprachen überhaupt. Es wurden da fünf charakteristische Mundarten gewählt – die Ma. von Kumrovec, Hum an der Sutla, Pavlovec, Kostelski und Kostel-Breg – die sprachlich auch für andere Mundarten des Dialektes kennzeichnend sind. Die wichtigen vokalischen Eigenschaften sind: – Die der Qualität von Vokalen ist von ihrer Ausgangsquantität abhängig, was die Zerspaltung von allen oder von den meisten Ausgangsvokalen in zwei Einheiten verursachte: eine ist die Kontinuante von dem kurzen und die Zweite von dem langen Jat; aufgrund dieser Zerspaltung wurde in den Ma. die Zahl der betonten Vokale vergrößert (von neun bis elf) und gleichzeitig im Untersystem von unbetonten Vokalen vermindert (auf vier oder fünf). – Die Ma. wurden durch eine Längung in der vorletzten betonten Sylbe charakterisiert, was sich auch auf den Vokalismus auswirkte. – Die progressive Verschiebung von alten fallenden Akzenten auf eine geschlossene Ultima, die doch nicht konsequent durchgeführt wurde. Besonders wichtig ist die Entwicklung des langen *ǫ in Hum, die eine Besonderheit nicht nur der kroatischen Sprache, sondern auch in den slavischen Sprachen überhaupt ist, weil sein Reflex (au) mit keinem anderen alten Vokal sich zusammengeschmolzen hat. Seine Kontinuante ist da offener als die Reflexe des alten o. Wahrscheinlich war so früher auch in anderen Ma. dieses Dialektes. Die Obersusutla-Ma. sind von zwei Akzentisoglosse getrennt. Die erste ist die Längung von nichtletzten Sylben – in Hum und Kumrovec kommt es zur Längung vorwiegend in primärbetonten Sylben, und in Kostelsko und Kostel-Breg in sekundärbetonten. Die zweite Isoglosse bezieht sich auf das Akzentinventar – in den ersten zwei Ma. und in der Ma. von Pavlovec ist nur die Akzentstelle relevant, während Oppositionen in Intonation und in Quantität aufgehoben sind - die Quantität wurde in die vokalische Qualität umphonologisiert. Die Ma. von Kostelsko und Kostel-Breg haben ein Drei-Akzent-System. Die grundlegenden konsonantischen Eigenschaften des Dialektes ist der Wandel von *tj, *dj zu , j und *stj=*skj und *zdj=*zgj zu š und ž. Aus der Laut ń ist der nasale Palatal entstanden, das in Kumrovec zu j gewandelt wurde, was der einzige Unterschied im Konsonantismus in Ober-Sutla Ma. ist. Die Ma. von Hum unterscheidet sich durch den Wandel von dem finalen l in das nichtsylabische im Partizip Perfekt Sg. m

O MORFOLOGIJI GOVORA GORNJE PLEMENŠĆINE

U radu se opisuje morfološki sustav kajkavskoga govora Gornje Plemenšćine, koji pripada Ivšićevoj I. konzervativnoj skupini i dio je gornjosutlanskog dijalekta

GORNJOSUTLANSKI KONSONANTIZAM

U radu se prikazuje konsonantizam gornjosutlanskoga dijalekta – rubnoga kajkavskog dijalekta koji većim svojim dijelom graniči sa slovenskim jezikom

Kajkavian

Rad donosi pregled temeljnih spoznaja o kajkavskom narječju hrvatskoga jezika u sažetu, enciklopedijskom formatu. Nastao je na temelju podataka iz literature i analize dostupne rukopisne građe. Opisi su potkrijepljeni primjerima iz građe.This article provides an overview of basic knowledge about the Kajkavian dialect group of the Croatian language in a concise, encyclopedic format. It was created based on data from the literature and analysis of available manuscripts. The descriptions are supported by examples from the material