Systemic Treatment-Induced Vomiting and Nausea

Preprečevanje ter kontrola slabosti in bruhanja sta med najpomembnejšimi nalogami pri podpornem zdravljenju bolnikov z rakom. Poznamo akutno, pozno in anticipatorno slabost, ki so povzročene s citostatsko terapijo, ter kronično slabost in bruhanje pri bolnikih z napredovalim rakom. Osnova antiemetskega zdravljenja je nevrokemijska kontrola slabosti in bruhanja. V sluznici prebavil in v osrednjem živčevju so številni serotoninski, nevrokininski, dopaminski, histaminski in drugi receptorji, na katere se vežejo ustrezni prenašalci. Mnogi antiemetiki delujejo po mehanizmu kompetitivne inhibicije prek teh receptorjev tako v perifernem kot v osrednjem živčevju.Prevention and control of nausea and vomiting are of paramount importance in the treatment of cancer patients. The most commonly described types are acute, delayed, and anticipatory chemotherapyinduced nausea and vomiting and chronic nausea and vomiting in advanced cancer patients. The basis for antiemetic therapy is the neurochemical control of both. Although the exact mechanism is not well understood,the peripheral neuroreceptors and the chemoreceptor trigger zone are known to contain receptors for serotonin, substance P, dopamine, histamine, opioids, and numerous other endogenous neurotransmitters. Many antiemetics act by competitively blocking the receptors for these substances, thereby inhibiting stimulation of peripheral nerves at the chemoreceptor zone, and perhaps at the vomiting center

Sistemsko zdravljenje raka dojk

Sedemdeseta leta prejšnjega stoletja so bila obdobje velikih sprememb na področju raka dojk, v smislu teoretičnega dojemanja narave raka dojk in drugačnega pristopa k zdravljenju. Teorijo, da je rak lokalna bolezen, je nadomestila teorija o raku dojk kot sistemski bolezni. Sistemsko zdravljenje, ki je bilo do takrat omejeno zgolj na uporabo pri razsejani bolezni, je kot dopolnilno zdravljenje postalo del zdravljenja večine bolnic z zgodnjim rakom dojk. Razvoj molekularne onkologije, dekodiranje človeškega genoma in uporaba bioinformatike pa sta v preteklega četrt stoletja na široko odprla vrata novim spoznanjem in dodatno spremenila možnosti v zdravljenju raka dojk. Smo v obdobju personalizirane medicine, kjer se o zdravljenju odločamo na podlagi lastnosti rakavih celic in pri tem uporabljamo široko paleto zdravil: hormonsko zdravljenje, kemoterapijo, različna tarčna zdravila v obliki malih molekul, monoklonskih protiteles in konjugatov monoklonskih protiteles s citostatiki ter imunoterapijo z zaviralci imunskih nadzornih točk

Novelties in immunotherapy of breast cancer

Z odkritjem in razpoznavanjem vloge zaviralcev imunskih kontrolnih točk (ZIKT) pri številnih solidnih rakih in potrditve imunogenosti trojno negativnega raka dojk (TNRD), je imunoterapija postala privlačna strategija zdravljenja tudi pri tej bolezni. Čeprav so se ZIKT kot monoterapija izkazali za večinoma neučinkovite, pa je več kasnejših raziskav pokazalo, da kombinacija kemoterapije in ZIKT izboljša rezultate zdravljenja v primerjavi s kemoterapijo samo tako pri razsejanem in tudi zgodnjem TNRD. Atezolizumab v kombinaciji z nab-paklitakselom in pembrolizumab v kombinaciji s taksani ali platino in gemcitabinom so standardno zdravljenje pri bolnikih s prvim razsojem PD-L1 pozitivnega raka dojk. Neoadjuvantna terapija s pembrolizumabom in kemoterapijo pa je standardni pristop pri zgodnjem TNBC. Pri ostalih podtipih raka dojk zaenkrat še ni na voljo dokazov o učinkovitosti ZIKT

Biphosphonates in the Treatment of Breast Cancer Patients

Pri bolnikih z rakom in zasevki v kosteh je veliko tveganje za razvoj zapletov v kosteh, kar vodi v razvoj bolečin, patoloških zlomov, kompresije spinalnega kanala, hiperkalcemije in napredujoče nepokretnosti, zaradi česar se slabša kakovost življenja. Bisfosfonati preprečijo, zmanjšajo in odložijo te zaplete. Zaradi uvedbe teh zdravil so zapleti med bolniki z zasevki v kosteh bistveno redkejši. Znanih je tudi čedalje več izsledkov, ki kažejo na vlogo bisfosfonatov v preprečevanju izgube kostne mase med zdravljenjem raka. Danes poznamo vrsto bisfosfonatov, ki se razlikujejo po moči, učinkovitosti, odmerjanju, načinu dajanja in po odobrenih indikacijah za zdravljenje.Cancer patients suffering from bone metastases are at increased risk for skeletal complications, which contributes to increased morbidity and have a negative effect on patients\u27 quality of life. Bisphosphonates prevent, reduce, and delay cancer-related skeletal complications in patients, and have substantially decreased the prevalence of such events since their introduction. In addition, the results of clinical trials investigating the efficacy of bisphosphonates in cancer-treatment bone loss have been recently published. Today, a broad range of bisphosphonates with differences in potency, efficacy, dosing, and administration as well as approved indications is available

Mesto bisfosfonatov pri zdravljenju bolnikov z rakom

Cancer patients suffering from bone metastases are at increased risk for skeletal complications, which contributes to increased morbidity and have a negative effect on patients' quality of life. Bisphosphonates prevent, reduce, and delay cancer-related skeletal complications in patients, and have substantially decreased the prevalence of such events since their introduction. In addition, the results of clinical trials investigating the efficacy of bisphosphonates in cancer-treatment bone loss have been recently published. Today, a broad range of bisphosphonates with differences in potency, efficacy, dosing, and administration as well as approved indications is available.Pri bolnikih z rakom in zasevki v kosteh je veliko tveganje za razvoj zapletov v kosteh, kar vodi v razvoj bolečin, patoloških zlomov, kompresije spinalnega kanala, hiperkalcemije in napredujoče nepokretnosti, zaradi česar se slabša kakovost življenja. Bisfosfonati preprečijo, zmanjšajo in odložijo te zaplete. Zaradi uvedbe teh zdravil so zapleti med bolniki z zasevki v kosteh bistveno redkejši. Znanih je tudi čedalje več izsledkov, ki kažejo na vlogo bisfosfonatov v preprečevanju izgube kostne mase med zdravljenjem raka. Danes poznamo vrsto bisfosfonatov, ki se razlikujejo po moči, učinkovitosti, odmerjanju, načinu dajanja in po odobrenih indikacijah za zdravljenje