42 research outputs found
Social Inequality – a Factor of Power Legitimization in Socialist Societies?
Istraživanja u socijalističkim društvima ne daju nedvosmislene rezultate o postojanju značajnijih razlika između dohodaka — prije svega službenika i radnika. S druge strane, postoje razlike između samih manuelnih radnika (zavisno od kvalifikacije, grane industrije itd.). Pored stvarnog (ne)postojanja razlika, u legitimacijskom pogledu bitna je i njihova percepcija. Radnički egalitarizam se ne može jednodimenzionalno interpretirati: NKV se porede sa seljacima i žele da očuvaju svoje prednosti, a KV se porede s nemanuelnim slojevima, koje žele da dostignu. No u oba slučaja želi se poboljšanje svog relativnog materijalnog položaja. Za položaj vladajuće klase nisu bitne privilegije u distribuciji materijalnih dobara, već mogućnost reguliranja distributivnih procesa. Zadovoljavajući materijalne interese radnika u raspodjeli, vladajuća klasa neutralizira jedan od mogućih izvora dezintegrativnih tendencija, pa tako omogućava i vlastitu legitimnost.Researches in socialist societies do not produce unequivocal results about the existence of wide income differences between white collars and manual workers. At the same time there are such differences inside the working class (according to skill, industrial branches etc.). But the perception of (eventual) income differences is also very important for power legitimization. It is not possible to interpret one-dimensionally workers egalitarianism. Unskilled workers compare themselves with peasants and want to keep their advantages. Skilled workers compare themselves with non-manual layers and want to catch with them up. But both groups want to improve their relative economic position. For the position of the dominant class more important then privileges in economic distribution are the possibilities to regulate the process of distribution. Satisfying distributive aspirations of workers, the dominant class pacify possible sources or social disintegration and so makes possible its own legitimization
Wann wird Sex zum Vergnügen? Sexuelle Befriedigung unter slowenischen Jugendlichen
The main aim of the paper is to provide, on the basis
of a survey of youth sexuality in Slovenia, support for
the thesis that sexual experience, including sexual
satisfaction, is largely socially con-strued. First, the
indices of satisfaction and dissatisfaction among Slovenian
respondents with their first and most recent sexual
intercourse are presented and compared to the results of
similar surveys conducted in Austria and Germany. Then,
some cultural and social causes of variation in the levels
of sexual satisfaction of Slovenian youth are analysed
in the next two parts of the paper. The analysis focuses
on two sets of variables influencing sexual satisfaction –
the first represents the socio-cultural context of sexual
communication, and the second, the internal dynamic
of sexual communication. The analysis is motivated
by a hypothesis that both sets of variables are strongly
linked to the level of sexual satisfaction, although it can
be expected that the link will be more obvious for
the second set of variables. This hypothesis is only
partly confirmed by the available data.The variables
related to the socio-cultural context of sexual
communication are not systematically linked to the level
of sexual satisfaction among Slovenian respondents,
whereas the other set of variables has some influence
on the level of sexual satisfaction, but less than expected.
The findings do not allow any broad conclusions.
Nevertheless, they suggest that the explanation of the
"social construction of sexual satisfaction" should be
sought mostly in the dynamics of communication within
sexual dyads.Osnovni cilj ovoga rada je potvrditi, na temelju istraživanja seksualnosti
mladih u Sloveniji, hipotezu da je seksualno iskustvo,
uključujući seksualno zadovoljstvo, uglavnom društveno uvjetovano.
Prvo, indeksi zadovoljstva i nezadovoljstva s prvim i najnovijim
seksualnim odnosom u slovenskih ispitanika predstavljeni su
i uspoređeni s rezultatima sličnih istraživanja u Austriji i Njemačkoj.
Zatim, u sljedeća su dva dijela rada analizirani neki kulturni i
društveni uzroci različitosti razina seksualnog zadovoljstva mladih
u Sloveniji. Analiza je usredotočena na dvije skupine varijabla
koje utječu na seksualno zadovoljstvo – prva predstavlja sociokulturni
kontekst seksualne komunikacije, a druga unutarnju dinamiku
seksualne komunikacije. Analizu je potaknula hipoteza po
kojoj su obje skupine varijabla snažno povezane s razinom seksualnoga
zadovoljstva, iako se može očekivati da će ta veza biti
uočljivija za drugu skupini varijabla. Dostupni podaci samo su
dijelom potvrdili ovu hipotezu. Varijable povezane sa sociokulturnim
kontekstom seksualne komunikacije nisu sustavno povezane
s razinom seksualnoga zadovoljstva među slovenskim ispitanicima,
a druga skupina varijabla donekle utječe na razinu
seksualnoga zadovoljstva, ali manje nego što je bilo očekivano.
Nalazi, stoga, ne dopuštaju općenite zaključke. Ipak, ukazuju na
to da tumačenje "društvenog ustrojstva seksualnog zadovoljstva"
valja tražiti u dinamici komuniciranja unutar seksualnih diada.Das Hauptziel dieser Arbeit ist, aufgrund von Untersuchungen zur
Sexualität junger Menschen in Slowenien die Hypothese zu
bestätigen, dass sexuelle Erfahrung, einschließlich sexueller
Befriedigung, hauptsächlich gesellschaftlich bedingt ist. Zunächst
präsentieren die Autoren die Indizes der Befriedigung bzw.
Nichtbefriedigung beim ersten sowie beim jüngsten
Geschlechtsverkehr unter slowenischen Umfrageteilnehmern und
vergleichen sie mit den Ergebnissen ähnlicher Untersuchungen
aus Österreich und Deutschland. Im zweiten und dritten Teil der
Studie werden einige kulturelle und gesellschaftliche Faktoren
analysiert, die Unterschiede in der sexuellen Befriedigung
slowenischer Jugendlicher bewirken. Die Analyse konzentriert sich
auf zwei Variablengruppen, die das Phänomen der sexuellen
Befriedigung beeinflussen: die erste Variablengruppe stellt den
soziokulturellen Kontext geschlechtlicher Kommunikation dar, die
zweite wiederum die innere Dynamik geschlechtlicher
Kommunikation. Die genannte Analyse wurde angeregt durch
die Hypothese, wonach beide Variablengruppen sehr stark mit
dem sexuellen Befriedigungsgrad verbunden sind, obwohl
durchaus zu erwarten wäre, dass dieser Bezug auch in einer
anderen Variablengruppe erkennbar ist. Die verfügbaren
Angaben haben die eingangs aufgestellte Hypothese nur zum
Teil bestätigt. Variablen, die mit dem soziokulturellen Kontext
sexueller Kommunikation verbunden sind, zeigen keinerlei
systematischen Bezug zum sexuellen Befriedigungsgrad unter den
slowenischen Umfrageteilnehmern, während die andere der
genannten Variablengruppen einigermaßen den sexuellen
Befriedigungsgrad beeinflusst, aber dennoch weniger als
erwartet. Die Umfrageergebnisse lassen daher keine
allgemeineren Schlüsse zu. Trotzdem vermitteln sie den Hinweis,
dass eine Deutung der "gesellschaftlichen Bedingtheit sexueller
Befriedigung" in der Kommunikationsdynamik innerhalb sexueller
Diaden zu suchen ist
A Mathematical Model and Numerical Simulation of the Static Stability of a Tractor
Tractor overturning remains a serious problem in agricultural activities. A detailed analysis of problems and causes leading to a tractor overturn have revealed that by improving tractor’s static stability we can positively influence the safety as early as during the concept phase. We designed a mathematical model and a numerical simulation of the static stability of a tractor with an oscillating front axle in relation to its position on a slope. It was followed by analysing the changes of individual parameters, such as the position of the centre of gravity, the wheelbase, the wheel track width and the height of the oscillating axle mounting point, and their impact on tractor’s static stability in relation to its position on a slope. Results show that manipulating these parameters can significantly increase tractor’s static stability. A better static stability is directly proportional to improved dynamic stability, resulting in a better safety in a view of the tractor overturn, particularly while working on a sloping terrain
(Ne)legitimnost oblasti v socialističnih družbah: kaj bi Max Weber resnično rekel?
Webrovo pojmovanje legitimnosti oblasti je izrazito vplivalo na raziskovanje reprodukcije politične oblasti v socialističnih družbah. Že nesistematičen pregled teh raziskav pa pokaže, da je bil ta vpliv diferenciran. Mogoče je razlikovati vsaj tri raziskovalne orientacije: medtem ko je za prvo značilno, da skuša ob upoštevanju Webrovih tipologij definirati tip legitimne oblasti, ki prevladuje v socialističnih družbah, se druga osredotoča na procese legitimizacije ))socialistične- oblasti Tretja orientacija pa upošteva Webrov koncept legitimnosti predvsem kot okvir raziskovanja, raziskovalno pozornost pa usmerja na dejavnike (ne)stabilnosti oblastnih odnosov. Primerjava teh trehpristopov sugerira sklep, da ima Webrova "teorija legitimnosti oblasti" lahko pomembno hevristično funkcijo pri raziskovanju (ne)stabilnosti odnosov oblasti, ni pa je mogoče neposredno "angažirati" v konkretnem raziskovanj
Modernizacija in globalizacija
Prispevek, ki temelji na kritični analizi nekaj sociološke teoretske literature o globalizaciji, skuša odgovoriti na dve vprašanji. Prvo se nanaša na pojmovanje zgodovinskih razsežnosti globalizacije, drugo pa na opredelitev odnosov med pojmoma globalizacija in modernizacija. V središču odgovora na prvo vprašanje je ugotovitev, da je za znaten del socioloških raziskav značilno podcenjevanje zgodovinskih razsežnosti globalizacije. V odgovoru na drugo vprašanje pa je najpomembnejša ugotovitev, da sta "tradicionalni" sociološki pojem modernizacije in modni pojem globalizacije nerazdružljivo povezana. To pomeni, da so sedanje sociološke razprave o globalizaciji v veliki meri nadaljevanje - sicer pogosto s pomočjo nove terminologije - velike sociološke debate o modernizaciji in njenih prihodnostih.Analysing some recent sociological literature on globalisation, the paper tries to answer two questions. The first question is related to the conceptualisation of the temporal dimension of globalisation and the second one to the relationship between the concepts of modernisation and globalisation. The answer to the first question is based on a claim that the prevailing sociological idea of globalisation is characterised by strong "presentism", i.e. it pays almost no attention to the historical forms of globalisation. The answer to the second question argues that the concept of globalisation is inextricably linked to the "traditional" sociological concept of modernization. Thus, the current sociological discussions of globalisation are to a large extent a continuation - although very often couched in a new terminology - of the grand sociological debate of modernisation and its futures
Birokracija - dominantni razred v socialističnih družbah?
Prispevek za Ziherlove dneve "Spremembe v socialni strukturi sodobne jugoslovanske družbe