Habsburške deželnoknežje posesti v notranjosti Istre v luči obračunov iz leta 1439

Abstract

Leta 1435 je potekla zastava zemljiških gospostev, ki sta jih avstrijska vojvoda Leopold in Ernest februarja in marca 1407 prepustila Reinprechtu II. Walseejskemu kot odškodnino za dolg v višini 32.000 dukatov, med njimi tudi precejšen del centralne Istre obsegajoča Pazinska grofija, ki so jo Habsburžani prejeli leta 1374 z dedovanjem po istrski veji goriških grofov. Prav iz začetka tega obdobja, iz leta 1439 se je ohranila knjiga letnih obračunov habsburških zemljiških gospostev, katere obračuni za gospostva Pazin, Vranja in Završje predstavljajo najstarejši administrativni vir za to ozemlje in nudijo vpogled v upravo in poslovanje z zemljiško posestjo. Gospodarski potencial habsburške komorne posesti v Pazinski grofiji, kot jo dokumentirajo obračuni s konca tridesetih let 15. stoletja, je temeljil predvsem na kmetijski proizvodnji. Med prihodki gospostva so imeli največji pomen vino, žito (predvsem pšenica, rž in oves), drobnica in sir. Celotni letni prihodki habsburške komorne posesti v Istri v letih 1437-1438, so znašali 620 mark 38 soldov, od tega je odpadlo na pazinsko gospostvo 451 m 154 ß, na završko 123 m 96 ß in na vranjsko 46 m 108 ß. Temu nasproti obračuni postavljajo letne izdatke – ki se nanašajo predvsem na plače uradnikov in gradbeno-vzdrževalna dela – v skupni višini 215 m 6 ß; od tega v pazinskem gospostvu 130 m 111 ß, v Vranji 32 m 153 ß in v Završju 51 m 62 ß. Bilanca obravnavanih obračunov kaže okvirni letni dohodek okoli 400 mark beneških soldov, ki so ga Habsburžanom prinašala istrska komorna gospostva, kar – za primerjavo – ustreza približno 10% deležu celotnega habsburškega komornega dohodka na Kranjskem in v Istri