Življenje v zdajšnjem času in prostoru ni omejeno na eno
ozemlje, državo in prebivanje v zaprtem krogu. Pranje denarja je
mednarodni fenomen, zato ga je treba obravnavati globalno in
usklajeno v svetovnem merilu. V boju proti pranju denarja so hitro
dostopne informacije ključnega pomena. Prav tako je potrebno
izpostaviti, da je potrebno za krepitev učinkovitosti dela usklajeno
sodelovanje med organi odkrivanja in preprečevanja kot tudi med
organi preiskovanja in pregona pranja denarja. Pri čemer pa je za
učinkovitost dela na navedenem področju nedvomno pomembno
upoštevati mednarodne standarde, smernice in nenazadnje
ugotovitve elevacijskih postopkov. Le tako smo lahko na področju
obravnave pranja denarja dovolj učinkoviti. Prispevek je razdeljen
v štiri vsebinske sklope. V prvem vsebinskem sklopu je opredeljen
mednarodni vidik boja zoper pranje denarja s poudarkom na
opravljeni evalvaciji R. Slovenije v letu 2016 s strani Sveta
Evrope in njegovega odbora Moneyval, kjer so tudi izpostavljene
ključne ugotovitve ocenjevalcev. V drugem vsebinskem sklopu
so izpostavljene novosti, ki jih je prinesel konec novembra 2016
sprejeti novi Zakon s področje preprečevanja pranja denarja
in financiranja terorizma (ZPPDFT-1, 2016). Poudarek je na
novostih, ki se nanašajo na odnos oz. pooblastila med policijo in
Uradom RS za preprečevanje pranja denarja (Urad). V tretjem
vsebinskem sklopu je opredeljen odnos med statusom Obvestil
o sumljivih transakcijah in Informacijah o drugih kaznivih
dejanjih, ki jih Urad naslovi na policijo in njihov odnosu do
začetka predkazenskega postopka na strani policija. V zadnjem
vsebinskem sklopu pa je opredeljena inkriminacija pranja denarja
po Kazenskem zakoniku RS (KZ-1, 2008), kjer so pojasnjeni
posamezni odstavki člena 245. KZ-1
