Razmišljanja ob starejših romanizmih v slovenščini in drugih južnoslovanskih jezikih (1. del)

This article compares the features of older Romance elements in Slovenian with the features of loans of the same kind in other South Slavic languages. In the first part the author examines vocabulary borrowed into Slovenian and Croatian before the twelfth century, paying special attention to the criteria for differentiating between true and apparent older Romance elements.Tema članka je primerjava značilnosti starejših romanizmov v slovenščini z značilnostmi istovrstnih izposojenk v drugih južnoslovanskih jezikih. V prvem delu avtorica obravnava pred 12. stoletjem prevzeto besedje v slovenščini in hrvaščini, pri čemer posveča posebno pozornost merilom razlikovanja med pravimi in navideznimi starejšimi romanizmi

Etimologije izabranih aloglotizama koji se tiču kuhinje u slovenskim istarskim govorima

Namen prispevka je etimološko utemeljiti izbrane istrskoslovenske izraze romanskega izvora. V istrskoslovenskih govorih se odraža večstoletni vpliv, ki ga je imela Beneška republika v Istri v določenem zgodovinskem obdobju in ki ga je okrepila v stoletjih, ki so sledila. V etimoloških člankih istrskoslovenske izraze povezujemo s sorodnimi izrazi bližnjih govorov. Za vsak narečni izraz podajamo prvi in zadnji vir izposoje, ki ga potrjujejo narečni in etimološki slovarji.This paper aims to determine etymology of the selected istroslovenian expressions of Roman origin. Slovene Istrian vernaculars reflect the centuries-old influence of the Venetian Republic in Istria during a certain historical period, which in time grew stronger. The etymological articles compare the istroslovenian forms to the related ones from the local vernaculars. For each dialectal form, an immediate and final etymology is given as evidenced by the corresponding etymological dialectal repertoire.Cilj je priloga etimologijski utemeljiti izabrane istarskoslovenske oblike romanskoga podrijetla. U istarskoslovenskim se govorima odražava višestoljetni utjecaj Mletačke republike u Istri u određenom povijesnom rszdoblju koje je tijekom vrmena jačao. U etimološkim člancima istarskoslovenski oblici uspoređuju se sa srodnima iz okolnih govora. Za svaki dijalekatni oblik daje se neposredna i krajnja etimologija, prema potvrdama iz odgovarajućih etimologijskih i dijalektalnih repertoara

Starejši grecizmi v slovenščini (II)

Kamílica ž; "(navadno množinska ob1ika kamílice)zdravilna rast1ina z drobnimi listi in belimi cveti", SSKJ II 268; kamílica, kamalílija, Meg. 56; kamilica, gomilica, Plet. I 384, 230; stara izposojenka - z dodano slovensko deminutivno pripono-ica-iz nem. Kamille ž < srvn. kamille (po haplo­logiji skrajšano) iz srlat. camomilla, - medtem ko franc. camomille -, iz grške zloženke kamaimêlon "zemeljsko ja­ bolko", ker je vonj cvetov te rastline spominjal Grke na jabolka

Starejši grecizmi v slovenščini(I)

Pokojni profesor Škerlj, ustanovitelj in prvi urednik revije Linguistica, žal ni mogel ustreči zagrebškemu kolegu profesorju Deanoviću, ki je - glej Lingustica XI 58 - izrazil željo, da bi mu za njegov zasnovani balkanski lingvistični atlas prispeval morebitne grecizme (in turcizme) v slovenščini; na podlagi le-teh bi namreč mogli presoditi, ali bi bilo umestno vključiti tudi slovenščino v predvideni atlas. Težka bolezen in prezgodnja smrt pa je tudi profesorju Grošlju preprečila izpolnitev te naloge, ki bi jo kot odličen grecist in latinist gotovo nadvse vestno in kar najbolj uspešno opravil

Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni slovar: dodatek 2018

This article presents the new headwords that at the end of 2018 will be added to Novi etimološki slovar slovenskega jezika (The New Slovenian Etymological Dictionary) as a growing online dictionary (2017–) available at the web portal Fran of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language.V prispevku se objavljajo nova gesla, ki bodo ob koncu leta 2018 dodana Novemu etimološkemu slovarju slovenskega jezika kot rastočemu spletnemu slovarju (2017–), dostopnemu na portalu Fran Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša

SLOVENSKO NAREČNO JERAJ ‘GAVUN, ATHERINA’

Slovenski narečni ihtionim jeraj ‘gavun, Atherina’ [jəˈraj], pred redukcijo [jeˈraj], je bil na tržaškem območju izposojen iz množinske oblike, ki je pripadala danes že substratni furlanski plasti, v kateri se je ihtionim *jeˈra:l ‘gavun, Atherina’ razvil iz rom. *geral, ki ga potrjujejo istrobeneško geràl ‘Atherina hepsetus’ (Izola), geràl ‘Atherina hepsetus’ (Koper) in geral ‘isto’ (Reka). Južno od Reke ta samostalnik na -al ni potrjen niti kot hrvaška izposojenka niti kot romanski ihtionim, v njem pa se ohranja lat. gerrēs/girrēs m, g -is ‘majhna, malo cenjena morska riba’, ki je bilo izhodišče tudi za hrv. narečno izposojenko gira ‘Atherina boyeri’ (z manjšalnico girica ‘isto’) dalmatoromanskega izvora

Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni slovar 2017−: dodatek 2019

This article presents the new headwords that at the end of 2019 were added to Novi etimološki slovar slovenskega jezika (New Slovenian Etymological Dictionary) as a growing online dictionary (2017–) available at the web portal Fran of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language.V prispevku se objavljajo nova gesla, ki so bila ob koncu leta 2019 dodana Novemu etimološkemu slovarju slovenskega jezika kot rastočemu spletnemu slovarju (2017–), dostopnemu na portalu Fran Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Od kod slovenski dendronim jȃm »brest«?

The Slovenian dendronyms jȃm, jȃn, and lȁm (all ‘elm’) derive from a Middle High German base preserved in Bavarian NHG Alme (elm).Slovenske dendronime jȃm »brest«, jȃn »isto« in lȁm se izvaja iz srednjevisokonemške predloge, ki se ohranja v bav. nvn. Alme »brest«