11 research outputs found

    Sociocultural approach to assessment of child development and learning in preschool education

    Get PDF
    Spremljanje otrokovega razvoja in učenja predstavlja sestavni del predšolskega kurikula. Sodobna teorija predšolske pedagogike spremljanje otrokovega razvoja in učenja kot osnove za načrtovanje kurikula umešča med procesne kazalce kakovosti. V prispevku predstavimo razliko med razvojnopsihološkim opazovanjem otrokovega razvoja in učenja ter pedagoškim spremljanjem otrokovega razvoja in učenja. Predstavimo namen spremljanja otrokovega razvoja in učenja v predšolski vzgoji in dva različna pristopa pri spremljanju: dekontekstualiziranega, to je osredotočenega na spremljanje otroka zunaj konteksta, in sociokulturnega, ki poskuša spoznati in razumeti otroka in njegovo učenje v fizičnem in socialnem kontekstu.Assessment is integral to preschool curriculum. Within contemporary preschool pedagogy, the assessment of child development and learning, which represents a basis for curriculum planning, is considered one of preschool standards of quality. In this paper, we present the difference between scientific observation which is based on developmental psychology, and the pedagogical assessment of child development and learning. We outline the purpose of assessing child development and learning in early childhood and introduce two different approaches to assessment, namely, the decontextualised approach which focuses on monitoring a child out of the context and the sociocultural approach which aims to identify and understand a child and his or her learning in the physical and the social context

    Kakovost šole s perspektive učencev s priseljensko izkušnjo kot izhodišče za zagotavljanje inkluzivnega izobraževanja

    Get PDF
    Comparative analyses (OECD 2015) indicate considerably lower school performance of migrant children compared to their non-migrating peers. Consequently, providing quality education for migrant children in order to establish a socially cohesive and inclusive society is seen as a serious challenge. The paper presents the results of a study conducted with migrant schoolchildren in Slovenian primary schools (n = 40) aimed at investigating their perception of what a good school is. The results of the study will allow us to include migrant children’s perspectives when designing the programme for working with migrant children in Slovenian schools.Avtorica v članku najprej predstavi rezultate mednarodnih primerjalnih raziskav (OECD 2015), ki kažejo, da so učni dosežki otrok priseljencev pomembno nižji od učnih dosežkov njihovih vrstnikov brez izkušnje preseljevanja. Na podlagi rezultatov ugotavlja, da je z namenom vzpostavljanja socialno kohezivne in inkluzivne družbe zagotavljanje kakovostnega pedagoškega procesa za otroke priseljencev velik pedagoški izziv. Z raziskavo v slovenskih osnovnih šolah, v katero je vključila 40 osnovnošolskih učencev s priseljensko izkušnjo, je z namenom, da bi se njihova stališča upoštevala pri oblikovanju predloga programa dela v slovenskih šolah in vrtcih, želela spoznati, kaj oni razumejo pod pojmom dobra šola.

    Od konkretne izkušnje do reflektiranih spoznanj

    Get PDF
    Pedagoško praktično usposabljanje pomeni enega izmed ključnih elementov v procesu usposabljanja bodočih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, saj prinaša izkušnje aktivnega dela s predšolskimi otroki in izkušnje sodelovanja s strokovnimi delavci v praksi. Namen predmeta Praktičnega usposabljanja 1 je spoznavanje in opazovanje različnih področij otrokovega delovanja ter refleksija študentovega lastnega dela in razumevanja delovanja otrok. Študentu namreč predvsem konkretna pedagoška izkušnja omogoča, da v svoje začetno pedagoško delo smiselno in kritično vključuje teoretična znanja ter tako postopoma izgrajuje svoje kompetence bodočega vzgojitelja predšolskih otrok

    Elektronski medij kao pomoć u profesionalnom razvoju odgajatelja

    Get PDF
    Jedan od alata podrške profesionalnom razvoju odgajatelja svakako je i rad na izradi Mape profesionalnog razvoja. U članku naših slovenskih suradnica pročitajte kako pomoću Mape profesionalnog razvoja potaknuti ideju socijalnog konstruktivizma u profesionalnom razvoju odgajatelja

    Reflection: the way towards professional identity and an important resource about the selfperception of preschool programme students and their mentors in public kindergarten

    No full text
    Izhajajoč iz spoznanj Korthagna (2004), da za uspešno poklicno delovanje niso dovolj izključno pridobljene kompetence, pač pa tudi reflektiranje svojega poklicnega poslanstva in identitete, samoizpraševanje o lastnem doživljanju poklica, prepričanjih in vrednotah ter razlogih za opravljanje poklica, nas je zanimal vsebinski vidik vodene refleksije kot aktivne konstrukcije in rekonstrukcije poklicne identitete pri študentih predšolske vzgoje in njihovih mentorjih % vzgojiteljicah v vrtcih. V skladu z realističnim pristopom (Korthagen 2001) smo na podlagi kvalitativne študije ugotavljali razlike med zaznavami mentorjev in študentov glede njihove poklicne identitete, občutka kompetentnosti ter vsebine identificiranih potreb glede profesionalnega znanja. V raziskavi je sodelovalo 50 študentov prvega letnika programa predšolska vzgoja Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete in 50 mentorjev študentom na praksi v javnih vrtcih po Sloveniji. Ugotavljamo, da študentje v primerjavi z mentorji pogosteje izražajo potrebe, ki so v povezavi s konkretnimi procesnimi znanji. Odgovori mentorjev so po drugi strani bolj splošni, vsebinsko manj opredeljeni, poklicna kompetentnost pa je pogosto utemeljena z dosedanjimi delovnimi izkušnjami. Študija pomembno prepoznava tudi potrebe po znanju s posameznih vsebinskih področij in posledično ponuja možnost za revidiranje dodiplomskih študijskih programov in pripravo programov dodatnega strokovnega usposabljanja.This article reports on a qualitative study that explored the professional identity of a preschool teacher and preschool-teacher student, their professional beliefs and identified needs for their professional knowledge. According to Korthagen\u27s realistic approach (20012004) self-concept and teacher\u27s reflection can have a decisive influence in the way they function in everyday working situations. Study identified differences in students\u27 and mentors-educators\u27 perceptions of professional identity, a sense of competence and needs for professional education. The research involved 50 students of preschool teacher program, University of Primorska, Faculty of Education and 50 mentor-educators preschool teachers in public kindergartens in Slovenia. Results inducted that preschool-teacher students often reflect the needs that are directly related to the specific substantive procedural knowledge. But on the other hand, we found that mentors often reflect their knowledge as sufficient, report need for professional knowledge that is substantially less defined and their professional competence is often justified with their previous work experiences. The study also identifies reported needs for professional knowledge in particular subject areas, and consequently offers the opportunity to revise undergraduate programs and develop programs for additional professional training

    Practices of Planning as a Reflection of Teaching and Learning Concepts in ECEC : The Cases of Finland and Slovenia

    No full text
    The aim of this study was to identify pedagogical planning practices and thus recognise the prevailing teaching and learning concepts in ECEC in Finland and Slovenia. Pedagogical planning is one of the key elements of quality for ECEC in both countries. The study followed a qualitative paradigm. Data were collected by carrying out semi-structured thematic interviews with ECEC teachers in Finland and Slovenia and analysed using content analysis. Regarding the planning practices, the results show that ECEC teachers (i) mostly plan in teams or tandems and (ii) consider the curriculum, that is, the ECEC national document, as well as the children’s voices, in planning. Through an analysis of pedagogical planning practice, three learning and teaching concepts were recognised (i) transmissive pedagogy; (ii) constructivist-developmentalism, with a transmissive notion of the aim of education; and (iii) participatory pedagogy.peerReviewe
    corecore