Recommendations for prevention and treatment of nausea and vomiting in systemic oncology treatment

Slabost in bruhanje ostajata kljub velikemu napredku najpogostejša neželena učinka sistemskega zdravljenja, ki bistveno zmanjšata bolnikovo kvaliteto življenja in zmanjšata njegovo komplianco za nadaljevanje sistemskega zdravljenja. Priporočila za preprečevanje in zdravljenje slabosti in bruhanja zaradi zdravljenja s citostatiki so bila objavljena leta 2003 v reviji Onkologija. S tem prispevkom dopolnjujemo priporočila za obravnavo slabosti in bruhanja z novostmi, ki so bila objavljena v NCCN smernicah leta 2014 in MASCC in ESMO leta 2010 (1,2).In spite of great advancement, nausea and vomiting remain the most common undesirable effects of systemic cancer treatment, which substantially lower the patients’ quality of life and reduce their compliance to continue systemic treatment. Recommendations for prevention and treatment of nausea and vomiting resulting from cytostatic treatment were published in 2003 in Oncology magazine. This article complements the recommendations for treatment of nausea and vomiting with new developments, which were published in the NCCN guidelines in 2014 and MASCC and ESMO in 2010 (1, 2). We present our method for treating dysphagia with the help of intraluminal oesophageal stents. In our practice, the intraluminal oesophageal stent has proven to be a very effective and the most patient-friendly method for optimal delivery of nutrients before and during neoadjuvant therapy. There are few complications, and insertions do not have a negative impact on the perioperative outcomes

Immune-related adverse events

Specifično sistemsko onkološko zdravljenje z zaviralci imunskih nadzornih točk dokazano podaljša celokupno preživetje in izboljša kakovost življenja bolnikov z različnimi vrstami raka. Število bolnikov, ki se zdravi s to vrsto imunoterapije, strmo narašča. Zaviralci imunskih nadzornih točk lahko povzročijo posebno vrsto neželenih učinkov, imenovanih imunsko pogojeni neželeni učinki. Ti so posledica prekomerne aktivacije imunskega sistema. Lahko privedejo do resnih in celo življenje ogrožajočih zapletov, čeprav so v večini blage do zmerne stopnje. Prizadet je lahko kateri koli organ. Ključno pri njihovi obravnavi ostaja hitra prepoznava, ustrezno zdravljenje in večje ozaveščanje med kliniki različnih področij in bolniki ter njihovimi svojci

Systemic treatment of melanoma patients with central nervous system metastases

Bolniki z metastatskim melanomom, ki imajo možganske zasevke, so posebna podskupina melanomskih bolnikov z zelo slabim preživetjem. Pri obravnavi teh bolnikov je ključen multidisciplinaren pristop, ki vključuje tako lokalno zdravljenje (nevrokirurgija, radioterapija) kot specifično sistemsko onkološko zdravljenje. Z novimi možnostmi lokalne in sistemske terapije so se preživetja bolnikov z možganskimi zasevki izboljšala. Glede zaviralcev imunskih kontrolnih točk je kombinirana imunoterapija s PD-1/ CTLA 4 protitelesi uspešnejša napram mono-imunoterapiji. S kombinirano imunoterapijo je bil v randomiziranih kliničnih raziskavah pri bolnikih z asimptomatskimi možganskimi zasevki ugotovljen visok odgovor na zdravljenje. Ugotavljali so dolgotrajne remisije. Pri bolnikih s simptomatskimi možganskimi zasevki, ki so potrebovali sistemski glukokortikoid, tega uspeha niso beležili. Glede tarčne terapije z BRAF in MEK zaviralci je bil pri kombinaciji dabrafeniba in trametiniba dokazan hiter in visok delež odgovorov, vključno pri bolnikih, ki so prejemali sistemski glukokortikoid. Žal pa je bilo trajanje odgovorov kratko, povprečno manj kot 6 mesecev. Raziskujejo se novi načini zdravljenja, ki bodo dodatno izboljšali preživetja teh bolnikov

Novelties in the systemic treatment of esophageal carcinoma

Rak požiralnika je po incidenci in umrljivosti med desetimi najpogostejšimi raki in eden od rakov z najslabšo prognozo. V zadnjih letih so bile na področju specifičega sistemskega zdravljenja raka požiralnika stadija III in IV objavljene nove klinične raziskave, ki bodo na kratko predstavljene v tem prispevku. Poleg citostatskega zdravljenja je sedaj pri bolnikih z metastatsko obliko raka in visoko izraženostjo PD-L1 indicirano kombinirano sistemsko zdravljenje z kemoterapijo in zaviralcem imunskih nadzornih točk. Pri bolnikih po radikalnem zdravljenju s kemoradioterapijo in resekcijo, brez doseženega patološkega popolnega odgovora, pa je indicirano enoletno zdravljenje z nivolumabom

Recommendations for diarrhea in systemic oncology treatment

Diarrhea is defined as frequent passages of loose, unformed or liquid stool more than three times in 24 hours. It is one of the most common undesirable symptoms, which oncology patients face. Diarrhea can lead to dehydration, electrolytic and metabolic disorders, kidney failure and in severe cases also hemodynamic instability, which requires hospitalisation. The problem can affect the uninterrupted course of a specific cancer treatment and influence the quality of life of patients, reduce compliance to treatment and shorten the survival period. General recommendations for diarrhea in cancer treatment were first published in 1998, amended and adapted in 2004 in the Journal of Clinical Oncology (1). So far there are no updated, internationally accepted instructions. The article summarises the recognised and generally adopted recommendations, with differences in treatments of diarrhea with cytostatic and target medications

Clinical case of a patient with BRAF V600 mutant cutaneus melanoma, with cerebelar and pulmonar metastasis

Možganske metastaze pri bolnikih z malignim melanomom so pogoste in povezane s slabšo prognozo. Priporoča se multimodalno zdravljenje. V primeru možganskih metastaz prihaja v poštev poleg sistemskega zdravljenja z imunoterapijo ali tarčno terapijo, še kiruško in zdravljenje s stereotaktičnim obsevanjem. Med kombiniranim zdravljenjem lahko pride do številnih zapletov, na katere moramo biti pozorni. V prispevku je opisano multidisciplinarno zdravljenje bolnice z metastatskim kožnim melanomov, z zasevki v malih možganih in pljučih

Priporočila za preprečevanje in zdravljenje slabosti in bruhanja ob sistemskem onkološkem zdravljenju

In spite of great advancement, nausea and vomiting remain the most common undesirable effects of systemic cancer treatment, which substantially lower the patients’ quality of life and reduce their compliance to continue systemic treatment. Recommendations for prevention and treatment of nausea and vomiting resulting from cytostatic treatment were published in 2003 in Oncology magazine. This article complements the recommendations for treatment of nausea and vomiting with new developments, which were published in the NCCN guidelines in 2014 and MASCC and ESMO in 2010 (1, 2). We present our method for treating dysphagia with the help of intraluminal oesophageal stents. In our practice, the intraluminal oesophageal stent has proven to be a very effective and the most patient-friendly method for optimal delivery of nutrients before and during neoadjuvant therapy. There are few complications, and insertions do not have a negative impact on the perioperative outcomes.Ni abstrakta

Priporočila za obravnavo diareje ob sistemskem onkološkem zdravljenju

Diarrhea is defined as frequent passages of loose, unformed or liquid stool more than three times in 24 hours. It is one of the most common undesirable symptoms, which oncology patients face. Diarrhea can lead to dehydration, electrolytic and metabolic disorders, kidney failure and in severe cases also hemodynamic instability, which requires hospitalisation. The problem can affect the uninterrupted course of a specific cancer treatment and influence the quality of life of patients, reduce compliance to treatment and shorten the survival period. General recommendations for diarrhea in cancer treatment were first published in 1998, amended and adapted in 2004 in the Journal of Clinical Oncology (1). So far there are no updated, internationally accepted instructions. The article summarises the recognised and generally adopted recommendations, with differences in treatments of diarrhea with cytostatic and target medications.Diarejo definiramo kot pogosto odvajanje redkega, neformiranega ali vodenega blata več kot trikrat v 24 urah. Je eden izmed najpogostejših neželenih simptomov, s katerimi se srečujejo onkološki bolniki. Diareja lahko vodi v dehidracijo, elektrolitske in metabolne motnje, ledvično odpoved, v hudih oblikah tudi v hemodinamsko nestabilnost, ki zahteva hospitalizacijo. Ovira lahko nemoten potek specifičnega onkološkega zdravljenja z vplivom na kvaliteto življenja bolnikov, zmanjšano komplianco za zdravljenje in krajše preživetje. Splošna priporočila za obravnavo diareje ob onkološkem zdravljenju so bila prvič objavljena leta 1998, dopolnjena in prilagojena so izšla leta 2004 v reviji Journal of Clinical Oncology (1). Zaenkrat še ni posodobljenih, mednarodno sprejetih navodil. Prispevek povzema priznana in splošno sprejeta priporočila, z razlikovanjem obravnave diareje ob zdravljenju s citostatiki in tarčnimi zdravili