Od prevoza do politike

Novembra 2015 so pri arheoloških raziskavah ob prenovi Slovenske ceste na prostoru emonske insule XIII med drugim odkrili železen prstan z vdelano gemo. Na njej je upodobljena bojna galeja. Razločno so vidna vesla, krma, kljun in oven (rostrum). Na ladji oziroma nad njo sta upodobljena signa militaria, vojaška znaka centurij. Prstan glede na obliko datiramo v 1. stoletje, gemo pa glede na stil izvedbe postavljamo v 1.–2. stoletje. Gema je bila izdelana v različici kalcedona, imenovanega nikolo. Prstani z gemami so služili za pečatenje različnih dokumentov, motivi na njih pa so odražali okus in identiteto lastnika. Geme z upodobitvami ladje so redke. Našli smo nekaj analogij, od katerih je naši po motivu najbližja ena od gem, ki jih hrani Britanski muzej v Londonu. Nadalje smo raziskovali vzor za motiv, in sicer na novcih, kjer so upodobitve ladje in/ali vojaških znakov v rimskem času pogoste. Zaradi zamejene datacije prstana smo iskanje vzora omejili na novce pozne republike in principata. Najbližje primerjave smo našli na seriji novcev Marka Antonija, ki so bili v velikih količinah kovani med 32–31 pr. n. š. pred pomorsko bitko pri Akciju. Na sprednji strani teh denarijev je podoba galeje z legendo, ki se nanaša na Antonijev položaj avgura in triumvira. Legende na zadnji strani omenjajo različne vojaške enote, upodobljeni pa so trije vojaški znaki: dva znaka centurij, kot na naši gemi, in orel (aquila), ki je bil znak legije. Domnevamo, da se je izdelovalec pri izdelavi motiva na naši gemi zgledoval po teh novcih ali kateri od podobnih serij. Upodobitev na naši gemi je vsekakor izstopajoča, saj so pomorski motivi v rimski gliptiki redki, sploh glede na pomen, ki ga je imela civilna in vojaška plovba za rimsko državo. Izbiro motiva lahko povezujemo z lastnikovo vojaško preteklostjo ali njegovim ponosom na pripadnost zmagoviti rimski državi

Being Roman: Rethinking Ethnic and Social Boundaries in the Roman South-Eastern Alpine World

This paper considers three specific artifact sets and mortuary practices occurring in the Roman south-eastern Alpine world from the first to third centuries ad. These are the ‘Norican-Pannonian’ costume set, the ‘Norican-Pannonian’ barrow phenomenon, and the 'Latobici' ‘House’ urns. These funerary practices and objects have generally been interpreted as expressions of ethnic, social, and gender identities and as spatial boundaries connected with pre-Roman groups in the area. While current interpretations see the presence of Roman material culture as reflecting the Roman conquest, organization, and administration of the provinces—i.e. debates on Romanization that often concentrate on dichotomies between pre-Roman socio-political groups vs. ‘Romans’; civilians vs. soldiers; and elites vs. non-elites—this paper seeks to re-examine earlier explanations by drawing attention to the facets of personal and group identities that may be reflected upon (or negotiated) through these phenomena

Rimski steber z rdeče barvanim ometom iz Emone

The excavation conducted in 1999 in Ljubljana (Slovenia), in Insula XXVII of the Roman colonia Iulia Emona, un-earthed the remains of a column shaft with an organic core set onto a stone block. The contribution presents this find, its context and likely parallels, the mineralogical-petrographic composition of the stucco, type of the pigments used, as well as the rock of the plinth and its provenance. Of the shaft, only the stucco survives, applied in four mortar layers and painted in red ochre, while its interior surface shows the impressions of reeds. The plinth is a rectangular block made of locally available Lower Jurassic oolitic limestone, presumably from Podpeč. The column may have formed part of a porticus or peristyle, possibly associated with a pool or a bath complex in this part of Late Roman Emona.Arheološka izkopavanja, ki so leta 1999 potekala v Ljubljani, v inzuli XXVII Emone, so odkrila ostanek trupa stebra z organskim jedrom, postavljenega na kamnito plinto. V prispevku predstavljamo najdbo, njen arheološki kontekst in morebitne analogije, mineraloško-petrografsko sestavo ometa, tip pigmenta ter analizo naravnega kamna, uporabljenega za plinto. Od trupa stebra je ostal le zunanji del iz ometa, nanesenega v štirih plasteh in barvanega z rdečo okro, v notranjosti pa se je ohranil odtis trstičja. Plinta je pravokotni blok, narejen iz lokalnega spodnjejurskega oolitskega apnenca, verjetno z območja Podpeči. Oblika stebra kaže, da bi bil lahko del portika ali peristila, arheološki kontekst pa nakazuje povezavo z bazenom oz. kopališčnim kompleksom v tem delu poznorimske Emone