Modernist Architecture and Ruins

Modernist Architecture and Ruins: On Ruins as a Minus, Neoclassicism and the Uncann

O domu (das Heim) in nedomačnem (das Unheimliche) pri Heideggru

The paper aims to argue that the question of home (das Heim) is one of the crucial elements of Martin Heidegger’s philosophy, which has been tackled by the German philosopher throughout his lifework in close connection to its opposition, namely the uncanny (das Unheimliche). The paper discusses the different understandings of home in Heidegger’s philosophy starting from the seminal works, such as Being and Time (1927) and Introduction to Metaphysics (1935), as well as Hölderlin’s Hymn “The Ister” (1942) and “Letter on Humanism” (1946) including “Building Dwelling Thinking” (1951). In his argumentation on the topic from 1935 onwards, Heidegger developed the question of home within the hermeneutical analysis of Sophocles’s Antigone, specifically the first verse of the famous choral song and the term δεινόν. In the conclusion, the standpoints of Jacques Derrida and David Farrell Krell on the subject are confronted, in order to discuss the paradoxical structure of the topic of home in Heidegger’s philosophy and, more generally, within philosophy of architecture.Članek želi izpostaviti, da je vprašanje doma (das Heim) eden izmed ključnih elementov filozofije Martina Heideggra, s katerim se je nemški mislec v celotnem poteku svojega življenjskega dela ukvarjal v bližnji povezavi z njegovim nasprotjem, namreč z nedomačnim (das Unheimliche). Prispevek obravnava različna razumevanja doma znotraj Heideggrove filozofije, začenši s temeljnimi deli, kakršni sta Bit in čas (1927) in Uvod v metafiziko (1935), in vključujoč predavanja Hölderlinova himna »Ister« (1942) ter znamenito pismo »O ‚humanizmu‘« (1946) in spis »Gradnja Prebivanje Mišljenje« (1951). Od leta 1935 dalje je Heidegger v svoji argumentaciji vprašanje doma razvil znotraj hermenevtične analize Sofoklesove Antigone, zlasti prvega verza stajanke in besede δεινόν. V zaključku se z zadevnimi stališči Jacquesa Derridaja in Davida Farrella Krella spoprimemo, da bi obravnavali paradoksalno strukturo tematike doma znotraj Heideggrove filozofije in, splošneje, znotraj filozofije arhitekture

The Paradox of Home in Heidegger's Philosophy

Heidegger’s philosophy has influenced largely the humanities and arts and has also been a source of interest in architecture. Although Heidegger has written on architecture, this paper will argue that one of the key topics in his philosophy, intertwined with architecture, is the concept of home (das Heim). In Heidegger’s philosophy, the homely (das Heimische) was intertwined with its opposition, the uncanny (das Unheimliche). This paper discusses the different understandings of home in Heidegger’s seminal works. The paradoxical structure of home in Heidegger’s philosophy is discussed, as home in Heidegger’s philosophy is impossible for modern man with his horrifying nature, perpetuated by the uncanny

The Aesthetics and Genesis of Architecture: On the Art of Building According to György Lukács

Prikaz knjige: György Lukács. Poglavlje o arhitekturi. Prijevod: Ivana Perica. Pula, Rijeka, Zagreb: Biblioteka Dobrolet, 2017.Book review: György Lukács, Poglavlje o arhitekturi [Chapter on Architecture ]. Translation: Ivana Perica. Pula, Rijeka, Zagreb: Biblioteka Dobrolet, 2017

Bitak i ništa u filozofiji i umjetnosti (Heidegger i Beckett)

Rad pokušava uspostaviti dijalog s Martinom Heideggerom i Samuelom Beckettom. K tomu, istražuje mogućnost utemeljenja njihova međusobnog dijaloga, u kontekstu stoljetnoga spora filozofije i umjetnosti oko istine i interpretacije bitka, ali i našeg doba "krize čovjeka". Razrađujući ključne filozofeme Heideggerova djela - a osobito njegovo promišljanje umjetnosti - i analizirajući glavne motive Beckettova "teatra apsurda", pronalazi prostor zasnivanja njihova razgovora u tišini/muku, kao mjestu utemeljenja samoga govora

Celostna rehabilitacija bolnic z rakom dojk

V sodobni onkologiji ni več pomembno zgolj preživetje bolnikov, pač pa tudi kakovost njihovega življenja, ki jo lahko bistveno izboljšamo prav z izvajanjem celostne onkološke rehabilitacije. Celostna onkološka rehabilitacija predstavlja aktivne postopke, s katerimi bolniku omogočimo najboljše telesno, duševno in socialno delovanje od tedaj, ko je postavljena diagnoza raka. Celostna rehabilitacija vključuje medicinsko, psihološko, socialno in poklicno rehabilitacijo. Rezultati so boljši, če so aktivnosti, ki jih izvajamo z namenom rehabilitacije, časovno usklajene. V prispevku so ob pregledu literature navedeni ukrepi, ki jih svetujemo bolnicam z rakom dojk glede na težave, ki jih pestijo. V sklopu Pilotne raziskave o individualizirani celostni rehabilitaciji bolnic z rakom dojk 2019 do 2022, ki smo jo poimenovali raziskava OREH (O-onkološka,REH-rehabilitacija), smo pripravili priporočila in klinično pot za celostno onkološko rehabilitacijo. V raziskavi OREH je sodelovalo 300 bolnic v kontrolni skupini in 300 bolnic v interventni skupini, pri kateri smo izvajali celostno onkološko rehabilitacijo. Multidisciplinarni konzilij strokovnjakov je obravnaval dokumentacijo vseh bolnic iz interventne skupine na konziliju OREH in svetoval ukrepe. Osrednjo vlogo pri obravnavi bolnic je imela koordinatorka za celostno rehabilitacijo, ki je bolnici individualno svetovala glede na njene težave in sodelovala pri napotitvah za obravnavo težav. Primerjava težav bolnic iz interventne in kontrolne skupine pol leta po pričetku zdravljenja je pokazala, da celostna rehabilitacija bistveno zmanjša težave bolnic. Soočeni pa smo s pomanjkanjem osebja, ki izvaja rehabilitacijo, še posebej na področju psihološke, socialne in poklicne rehabilitacije. V bodočnosti bo treba te kapacitete povečati, saj bi morali v celostno rehabilitacijo vključiti vse bolnice z rakom dojk v Sloveniji in jim omogočiti boljšo kakovost življenja

Program DORA – od začetkov do evropsko prepoznanega presejalnega programa za raka dojk

V Sloveniji od leta 2008 deluje Državni presejalni program za raka dojk DORA, začetki za izvajanje programa pa segajo v leto 2003. Leta 2007 so na Zdravstvenem svetu sprejeli predlog organiziranega in centralizirano vodenega presejalnega programa, v katerem so ženske vabljene na mamografijo v specializiranih presejalnih centrih in po potrebi opravljajo dodatno diagnostiko v dveh presejalno-diagnostičnih centrih. Program DORA se je postopno širil po državi, od začetne širitve v ljubljanski in mariborski regiji (2010–2013), do končne širitve po celi državi (2014–2018). V programu DORA so ženske v starosti 50–69 let vsaki dve leti pisno povabljene na presejalni pregled z mamografijo, ki omogoča odkrivanje še netipnih sprememb v dojki. Ob sumljivih spremembah na mamografiji so ženske vabljenje na nadaljnjo obravnavo, če je odkrit rak dojk, pa tudi na zdravljenje. Od 2018 v okviru programa deluje 22 mamografov v 16 stacionarnih in 3 mobilnih presejalnih enotah ter dva presejalno-diagnostična centra za nadaljnjo obravnavo žensk in zdravljenje v presejanju odkritih rakov. Program DORA deluje v skladu z visokimi standardi evropskih smernic kakovosti in zagotavlja enako obravnavo za vse udeleženke v katerikoli presejalni enoti v Sloveniji. Cilj presejalnega programa je ob vsaj 70-odstotni udeležbi žensk doseči znižanje umrljivosti za rakom dojk v ciljni populaciji za 25–30 %. Program s 74-odstotno udeležbo v zadnjih desetih letih letno opravi več kot 110.000 mamografij in odkrije okrog 650 primerov raka dojk. Zaradi svoje organizacije, informacijske podpore, izobraževalnih in komunikacijskih aktivnosti ter strokovnega nadzora vseh korakov presejanja je evropski primer dobre prakse presejalnega programa

Comprehensive rehabilitation of cancer patients

V okviru Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) smo z aktivnostmi za vzpostavitev celostne rehabilitacije onkoloških bolnikov pričeli leta 2017. Celostna rehabilitacija zajema medicinsko, psihološko, socialno in poklicno rehabilitacijo ter je prilagojena posameznemu bolniku. Omogoča zgodnje prepoznavanje somatskih in psihičnih posledic malignega obolenja in njegovega zdravljenja ter njihovo čim prejšnje odpravljanje. Njena dobrobit je boljša kakovost življenja bolnikov od postavitve diagnoze dalje ter hitrejša vrnitev na delovno mesto. Raziskava celostne rehabilitacije bolnic z rakom dojk OREH se na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana izvaja od leta 2019 in je namenjena razvoju ter testiranju novega sistema celostne rehabilitacije za onkološke bolnike v Sloveniji. Osrednja oseba v celostni rehabilitaciji je koordinatorka celostne rehabilitacije (diplomirana medicinska sestra) za onkološke bolnike, ki z vprašalniki preverja, s katerimi težavami se bolnica sooča, in je bolnici v oporo med težkimi preizkušnjami na poti zdravljenja. Prek multidisciplinarnega konzilija OREH je bolnica v odvisnosti od izraženosti težav in v skladu s smernicami ter klinično potjo celostne rehabilitacije napotena na različne storitve celostne rehabilitacije v okviru mreže izvajalcev. Preliminarne analize rezultatov kažejo dobrobit celostne rehabilitacije na določenih področjih. V okviru celostne rehabilitacije vzpostavljamo tudi klinični register poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu, v mesecu oktobru pa bomo začeli na OI Ljubljana izvajati Pilotno raziskavo celostne rehabilitacije bolnikov z rakom debelega črevesja in danke 2022– 2024. Naš namen je namreč razširiti celostno rehabilitacijo na širši krog onkoloških bolnikov, kar je zapisano tudi v zavezujočem dokumentu DPOR 2022–2026. V prihodnosti bomo razširili in izboljšali sodelovanje s sodelujočimi institucijami, zagotovili financiranje dejavnosti celostne rehabilitacije in si prizadevali spremeniti zakonodajo zgodnje poklicne rehabilitacije. Oviro za hitrejšo implementacijo celostne rehabilitacije predstavlja predvsem pomanjkanje ustreznih strokovnjakov in prostorov.In 2017, we started activities for the establishment of comprehensive rehabilitation of cancer patients, as part of the Slovene National Cancer Control Programme (NCCP). Comprehensive rehabilitation includes medical, psychological, social and professional rehabilitation and is tailored to the individual patient. It enables early recognition of the somatic and psychological consequences of malignant disease and its treatment, and their elimination as soon as possible. The benefit is a better quality of life for patients from the time of diagnosis and a faster return to work. Research about comprehensive rehabilitation of patients with breast cancer OREH has been carried out at the Institute of Oncology (IO) Ljubljana since 2019 and is aimed at developing and testing a new comprehensive rehabilitation system for cancer patients in Slovenia. The central person in comprehensive rehabilitation is the coordinator of comprehensive rehabilitation (graduate nurse) for cancer patients, who uses questionnaires to check what problems the patient is facing, and supports the patient during the difficult aspects of treatment. Through the multidisciplinary team meeting OREH, depending on the severity of the problems and in accordance with the guidelines and the clinical path for comprehensive rehabilitation, the patient is referred to various services within the network of providers. Preliminary analyses of the results show the benefit of comprehensive rehabilitation in certain areas. As part of comprehensive rehabilitation, we are also establishing a clinical registry of late effects of childhood cancer treatment, and in the month of October, we will start conducting a pilot study of comprehensive rehabilitation of patients with colorectal cancer diagnosed between 2022–2024 at IO Ljubljana. Our aim is to extend comprehensive rehabilitation to a wider range of cancer patients, which is also stated in the binding document DPOR 2022–2026. In the future, we will expand and improve cooperation with participating institutions, provide funding for comprehensive rehabilitation activities, and strive to change the legislation on early vocational rehabilitation. Obstacles to the faster implementation of comprehensive rehabilitation are primarily the lack of appropriate experts and facilities