System for automated testing of prototype printed circuit boards

V magistrskem delu je obravnavano načrtovanje in implementacija sistema za avtomatsko testiranje tiskanih vezij na prototipih pred serijsko proizvodnjo. V nalogi so predstavljene ključne tehnologije in standardi, ki so pomembni za razvoj sistema. Strežniški del sistema je bil razvit s programskim jezikom Python in uporabo ogrodja FastAPI in Uvicorn. Odjemalni del sistema je prav tako razvit s programskim jezikom Python, vendar z uporabo okolja JupyterLab. Podatki in poročila se shranjujejo v oddaljeno podatkovno bazo MySQL. Sistem omogoča hitrejše izvajanje enakih testov v enakih pogojih, saj poročilo in priložena datoteka vsebujeta vse potrebne informacije za ponovno izvedbo testiranja. Cilj razvoja sistema je razbremenitev testerja pisanja poročila in s tem pospešitev izvajanja testov, pri čemer pa ne trpi kvaliteta izvajanja testa.The master’s thesis deals with the design and implementation of a system for automatic testing of printed circuits on prototypes before serial production. The assignment presents the key technologies and standards that are so important for system development. The server part of the system was developed using the Python programming language, and its use is compromised by FastAPI and Uvicorn. The client part of the system is also developed with the Python programming language, but using the JupyterLab environment. Data and reports are stored in a remote MySQL database. The system enables faster execution of the same tests under the same conditions, as the report in the attached file contains all the necessary information to perform the testing again. The goal of developing the system is to relieve the tester of writing reports and thereby speed up the execution of tests, while the quality of the test execution does not suffer

Organisations\u27 owners as ambassadors of sustainability: searching for synergies between formal higher education woth micro-credentials and the economy to increase sustainability

Trajnostno upravljanje in vodenje organizacij postaja vedno bolj pomembno za dolgoročno uspešnost organizacij, pri tem pa imajo pomembno vlogo lastniki kot upravljalci in oblikovalci politike podjetja. Magistrsko delo obravnava vlogo lastnikov organizacij kot ambasadorjev trajnostnosti in preučuje sinergije med formalnim visokošolskim izobraževanjem, mikrodokazili, razvojem gospodarstva in podjetji za povečanje trajnostnosti. Predstavljeni so ključni koncepti trajnostnosti, integralnega managementa in vpliva lastnikov kot upravljalcev na organizacijo in njene trajnostne usmeritve. Predstavljeni so zakonodajni okviri, standardi, protokoli in druge komponente poročanja organizaciji o trajnostnosti ter povezava tega s pomenom izobraževanja o trajnostnosti za organizacije. V empiričnem delu sta izvedeni dve študiji primera, prva se nanaša na analizo izbranih izobraževanj o trajnostnosti v poslovanju v Sloveniji, druga pa na preučitev izbranih tujih visokošolskih študijskih programov s področja trajnostnosti. Na podlagi ugotovitev je oblikovan predlog modela kurikuluma za trajnostno izobraževanje lastnikov organizacij z uporabo mikrodokazil v visokem šolstvu. Raziskava je pokazala, da je izobraževanje na področju trajnostnosti v poslovanju pomembno, vendar v Sloveniji še ni sistematično urejeno. Zato se mikrodokazila izkazujejo kot potencialno učinkovito orodje za povezovanje akademskega sveta in gospodarstva, kar bi lahko omogočalo boljši prenos znanja ter večjo izobraženost o trajnostnosti v poslovanju.Sustainable governance and management of organizations are becoming increasingly important for the long-term success of businesses, with owners playing a crucial role as governors and as decision-makers of business policy. This master’s thesis examines the role of business owners as sustainability ambassadors and explores the synergies between formal higher education, micro-credentials, the economy development and business sector in enhancing sustainability. Key concepts of sustainability, integral management, and the influence of owners as governors on organization and its sustainability orientations are presented. The thesis also outlines legislative frameworks, standards, protocols, and other reporting components related to organizations\u27 sustainability, emphasizing the importance of sustainability education for businesses. The empirical section includes two case studies. The first case study analyzes selected education programs on sustainability in business in Slovenia, while the second case study examines selected international higher education programs focused on sustainability. Based on the findings, a proposed curriculum model for sustainability education for business owners is developed, proposing incorporating micro-credentials in higher education. The results indicate that sustainability education in business is essential but remains unsystematically structured in Slovenia. Consequently, micro-credentials emerge as a potentially effective tool for bridging academia and the business sector, enabling better knowledge transfer and greater awareness of sustainability in business practices

Processed food intake assortativity in the personal networks of older adults

Existing research indicates that dietary habits spread through social networks, yet the impact on populations in Eastern Europe, particularly in rural areas, is less understood. We examine the influence of personal networks on the consumption of high-salt processed foods among individuals in rural Romania, with a specific focus on older adults. Using a personal network analysis, we analyze data from 83 participants of varying ages and their social contacts through multi-level regression models. The inclusion of participants across a wider age range allows us to capture the broader dynamics of social networks, reflecting the intergenerational nature of rural communities. Our findings reveal assortativity in dietary habits, indicating that individuals cluster with others who share similar food consumption patterns. Our results underscore the need for public health interventions that account for the influence of social networks on dietary behavior, as addressing high salt intake and its associated health risks may require considering the broader social context beyond older adults. The study contributes to understanding the social determinants of dietary behaviors and highlights the role of personal networks in shaping food choices in vulnerable populations

History of the Cerknica Primary School from 1873 to 1987

Začetki šolanja v Cerknici segajo v začetek 19. stoletja. Šola se je v Cerknici zgradila leta 1827 in se je nenehno širila. Leta 1863 je postala dvorazredna, leta 1878 trirazredna, 1879 pa štirirazredna. Za časa Avstro-Ogrske in stare Jugoslavije je na šoli delovala tudi nižja gimnazija, ki je predstavljala višje razrede. Ta je bila v šolskem letu 1958/59 ukinjena, njeni razredi pa so bili pripojeni osnovni šoli, ki je postala 8-letka. Šola je prešla čez več obdobij, večjo je bilo obdobje Marije Terezije in Franca Jožefa II. To je bil čas Avstro-Ogrske, kjer je bilo značilno, da je imela cerkev velik vpliv na šolo, učenci so se morali redno udeleževati svetih maš in večkrat obeležiti cerkvene praznike. V tem obdobju se je tudi intenzivno praznovalo rojstne dneve in godove vladarjev ter cesarjev. Vse skupaj se je spremenilo, ko je šola prišla pod jugoslovansko oblast. Pouk in praznovanje praznikov sta se bistveno spremenila, spremenili pa so se tudi metode in načini poučevanja, ki so postali naprednejši. Skozi čas se je šolsko poslopje nenehno nadgrajevalo. Kljub temu se je šola skozi celotno obdobje srečevala s prostorsko stisko in z različnimi nevšečnostmi, 23. novembra 1943 pa je bila celo v celoti požgano. Šolanje se je za kratek čas preselilo v Dolenjo vas, nato pa se je začela obnova požgane šole. V šolskem letu 1962/63 se je začela graditi nova šola v Cerknici, ki je bila zgrajena v obdobju od leta 1963 do leta 1976. Nova šola je omogočila kvalitetnejšo izvedbo pouka, seveda modernejšo obliko pa poznamo še danes.Schooling in Cerknica began in the early 19th century, with a school built in 1827 and expanding steadily. By 1863, it offered two-year programmes, followed by three-year programmes in 1878 and four-year programmes in 1879. Under the Austro-Hungarian Empire and later the Kingdom of Yugoslavia, it also offered a lower grammar school programme, until the programme was absorbed by a new eight-year primary school programme in the school year 1958/59. The school weathered several historical periods, significantly the reign of Maria Theresa and Franz Joseph II. Their Austro-Hungarian Empire was characterised by the Church\u27s influence on schooling. Pupils had to regularly attend mass and celebrate religious holidays. Birthdays and name-days of rulers and monarchs were intensely celebrated. Everything changed under the Yugoslav authority. The lessons and holiday celebrations changed considerably, as did the teaching, which became more progressive. The school building saw constant enhancements, yet faced spatial constraints and numerous inconveniences, and completely burnt down on 23 November 1943. The schooling temporarily moved to Dolenja vas. The reconstruction of the Cerknica school lasted from 1963 to 1976. The new building enabled enhanced lesson delivery and formed the essence of the school we know today, albeit with modern additions

Pojav in javno dojemanje dezinformacij

In this thesis, we deal with fake news, its history and identification combined with how people perceive it. We discuss the effect of the COVID-19 pandemic on fake news and the role artificial intelligence plays in manufacturing it. We look at how people define fake news, how misinformation is identified and how it spreads. The theoretical portion analyses and compares several definitions of fake news, in order to define what fake news is. Several existing studies on the topic are analysed. Two fake news articles are analysed and compared based on their structure. Ways of identifying fake news are presented, along with a suggestion to use fake news as a topic when teaching English. The empirical section is based on two online surveys in 2018 and 2024. The results show that people encounter fake news very often but are taking steps, such as viewing multiple sources, to identify fake news. The majority of respondents consider political bias or agenda to be the main reason behind fake news. Most respondents get their news online but do not trust social media as a sourcehowever, many consider it a good starting point. No significant differences between various demographics were found in the ability to identify fake news. Despite the COVID-19 pandemic and its effects on fake news, the differences in responses between the surveys are minimal.Magistrsko delo obravnava temo lažnih novic. Lažne novice so izraz, ki ga dandanes slišimo povsod. Zamisel o oblikovanju lažnih informacij sama po sebi ni nova, podrobno proučevanje teh novic pa je dokaj nova tema, ki je začela svojo prepoznavnost dobivati z volitvami v Združenih državah Amerike leta 2016. V literaturi lahko zasledimo več različnih definicij lažnih novic. Te definicije se v večini ujemajo v tem, da lažne novice opredeljujejo kot popolnoma izmišljene ali prilagojene informacije z namenom širjenja politične agende ali denarnega dobička. Poleg lažnih novic obstajajo tudi oblike, ki so lažnim novicam sorodne, kot so recimo parodije in satire, izmišljene informacije, ki nimajo slabih namenov, saj je njihov namen zabavanje bralcev. Glede na večino definicij pod lažne novice ne spadajo novice, pri katerih gre za napako brez neposrednega namena zavajanja ali dobička. K temi lažnih novic spada tudi manipulacija vsebine, ki zajema prilagajanje statističnih podatkov ter urejanje fotografij in videoposnetkov. V zadnjih nekaj letih je zaradi napredka tehnologije manipulacija vsebine postala lažja, s tehnologijo pa je mogoče posneti tudi lažne govore javnih oseb. S tem namenom se je povečala raba umetne inteligence in vloga te pri kreaciji lažnih novic. Umetna inteligenca se lahko uporabi za kreacijo slik, ki zavajajo publiko glede nekega dogodka. Na osnovi posnetkov govora neke osebe lahko ustvarimo posnetke, na katerih ta oseba govori, karkoli hočemo. S pomočjo »deepfake« tehnologije lahko manipuliramo posnetke slavnih oseb, da govorijo in počnejo, kar hočemo. Družbeni mediji so prav tako tesno povezani z obstojem lažnih novic, saj so glavna lokacija njihovega deljenja in širjenja. Med težave družbenih medijev spadajo ljudje, ki se pretvarjajo, da so druga oseba s slabimi namerami in t. i. »echo chambers« oziroma zaprte skupine ljudi z enakimi interesi, ki sprejemajo in delijo zgolj novice, ki so skladne z njihovimi mnenji. Zelo velika težava na družbenih medijih, predvsem na Twitter-ju/X-u, so t. i. »boti« – programi, ki posnemajo ljudi na družbenih omrežjih in delijo povezave, pogosto kot lažne novice. Nekatere študije (Shao, et al., 2018) navajajo, da so ti roboti krivi za večino deljenih lažnih novic, medtem ko druge (Vosoughi, Roy, & Aral, 2018) kažejo, da so ljudje in roboti skoraj enako krivi za širjenje lažnih novic. Ljudje imajo celo večji delež pri deljenju novic, ki so lažne, saj imajo lažne novice večji čustveni vpliv na človeka, medtem ko roboti enako pogosto delijo lažne in resnične novice. Dosedanje raziskave se ukvarjajo z različnimi vidiki lažnih novic. Prva od teh se je ukvarjala z mnenjem odraslih prebivalcev v Združenih državah. Raziskava o mnenju odraslih prebivalcev ZDA o lažnih novicah (Mitchell, Gottfried, Walker, Fedeli, & Stocking, 2019) ugotavlja, da polovica vseh vprašanih lažne novice pojmuje kot eno največjih od težav države, ki negativno vpliva na zaupanje v vlado in ostale prebivalce. Vprašani so za največji vir lažnih novic pojmovali politike, bili pa so mnenja, da so za rešitev težav lažnih novic najbolj odgovorni mediji. Večina vprašanih je izjavila, da se srečujejo z lažnimi novicami, pri čemer sta glavna razloga širjenje agend in dobiček. Polovica vprašanih je priznala, da so že delili lažne novice, vendar je le desetina vedela, da so novice lažne, preden jih je delila, medtem ko so ostali to izvedeli pozneje. Nekatere študije se ukvarjajo s širjenjem lažnih novic na spletu. Pri eni od njih (Allcott, Gentzkow, & Yu, 2018) so ugotovili, da je deljenje lažnih novic na Facebooku upadlo, medtem ko na Twitterju narašča. Pri drugi (Guess, Nagler, & Tucker, 2019) so ugotovili, da število deljenih lažnih novic narašča s starostjo uporabnika. Ugotovljeno je bilo prav tako, da uporabniki, ki objavljajo največ povezav, objavijo manj lažnih novic kot tisti, ki objavljajo manj povezav. Iz tega je mogoče sklepati, da za širjenje lažnih novic morda niso krivi tisti, ki najbolj pogosto delijo. Pri eni od raziskav (Loos & Nijenhuis, 2020) so ustvarili stran z lažnimi novicami, ki so jih uporabniki delili na Facebooku. Ugotovili so, da starejši uporabniki veliko pogosteje kliknejo na takšne novice oziroma jih komentirajo. Poleg tega je večina ljudi reagirala zgolj na osnovi naslova, ne da bi kliknila na članek. Obstajajo tudi raziskave, ki primerjajo odnos moških in žensk do lažnih novic. Rezultati (Almenar, Aran-Ramspott, Suau, & Masip, 2021) so pokazali, da so razlike med spoloma manjše, kot smo pričakovali. Starejše ženske so pokazale nekoliko večjo zaskrbljenost glede lažnih novic od moških, medtem ko pri mlajših ni bilo razlik. Ženske so za glavni vir širjenja lažnih novic krivile Facebook in Instagram, moški pa Twitter. Moške so bolj zanimale politične novice in so prebirali več novic nasploh, vendar pa slednje ni privedlo do boljšega prepoznavanja lažnih novic. Nekatere raziskave (van der Linden, Panagopoulos, & Roozenbeek, 2020) primerjajo odnos do lažnih novic v Združenih državah na osnovi politične opredelitve. Anketiranci so v veliki meri opazili novice organizacij nasprotne ideološke usmeritve kot lažne novicetri četrtine republikancev je tako imelo CNN za vir lažnih novic, medtem ko je več kot polovica liberalnih anketirancev pojmovala za lažne novice Fox News. Konzervativci so manj kot liberalci zaupali popularnim medijem. Zgodovina kaže, da lažne novice obstajajo že od časov pred našim štetjem, ko so kamnite tablice in drugi zapisi poveličevali vodje in so tisti, ki so znali brati, imeli veliko moč nad ostalimi. Z izumom tiska se je pismenost povečala, s čimer se je povečalo širjenje lažnih novic. Tisti, ki so imeli politično ali finančno moč, so lahko naročali tiskanje informacij, ki so jih nameravali širiti. Že v 18. stoletju se je omenjal vpliv lažnih novic in težave pri soočanju z njimi. Z lažnimi novicami je tesno povezana propaganda, ki pa je zaradi druge svetovne vojne dobila zelo negativen prizvok, pred tem pa ta termin ni imel povsem negativne konotacije. Lažne novice so imele pomembno vlogo v obdobju pandemije COVID-19. Mnogi ljudje so zaradi spreminjajočih se navodil s strani vlade in spreminjajočih se stališč s strani medijev izgubili zaupanje do novic. Širile so se številne govorice, npr. o 5G stolpih kot povzročiteljih virusa. Za ilustracijo razpona lažnih novic smo izvedli primerjalno analizo dveh člankov z lažnimi novicami, ki sta se med seboj zelo razlikovala. Eden je bil že na videz neresen, saj je vseboval senzacionalistične in nestrokovne izraze, medtem ko je bil drugi strokovno strukturiran ter potencialno zelo zavajajoč. Primerjali smo vire, uporabljene slike, besede in strukturo spletne strani obeh člankov. V literaturi najdemo osem postopkov identifikacije lažnih novic (IFLA, 2019). Ti postopki zajemajo preverjanje strani, podrobno branje članka, preverjanje avtorja, virov in datuma, ugotavljanje, ali je novica satirična, preverjanje lastnih predpostavk in uporabo strani za preverjanje dejstev. Na osnovi zaključkov dosedanjih raziskav smo predlagali, da se lažne novice uporabljajo kot tema pri poučevanju šolskega predmeta angleščina, predvsem ko gre za tuj jezik, da bodo učenci v prihodnosti lažje identificirali lažne novice in zmanjšali njihovo širjenje. Izpostavljeno je še bilo, da nekatere šole že poučujejo medijsko pismenost z namenom boja proti lažnim novicam. Empirični del je temeljil na anketah, izvedenih med letoma 2018 in 2024, ki smo jih delili po spletu. Prvo anketo so rešili 104 posamezniki, drugo pa 150 posameznikov. Zaradi majhnega vzorca anketi nista popolnoma primerni za posploševanje na celotno populacijo ali na vse uporabnike spleta, ampak sta lahko uporabljeni kot izhodišče za nadaljnje raziskave tega področja z večjim obsegom. Pri anketi iz leta 2018 so veliko odzivov prispevali moški in mladi, medtem ko je bil pri anketi iz leta 2024 vzorec dokaj enakomerno razporejen. Pri obeh anketah so bili skoraj vsi anketiranci iz Evrope in Severne Amerike, zato rezultati ne morejo biti posplošeni na druge celine. Večina vprašanih je novice iskala po spletu. Radio, televizijo in tisk je leta 2018 uporabljala tretjina, leta 2024 pa četrtina vprašanih. Največ vprašanih je zaupalo medijem BBC, New York Times in CNN, medtem ko četrtina vprašanih v obeh letih ni zaupala nobenemu ponudniku novic. Hipoteza, da ljudje najbolj zaupajo velikim ponudnikom novic, je bila delno ovržena, saj je – z izjemo nekaterih velikih ponudnikov – zaupanje zelo nizko. Vprašani imajo podobno zaupanje do lokalnih in državnih ali mednarodnih novic, kar je ovrglo našo hipotezo, da večina ljudi bolj zaupa državnim in mednarodnim novicam. Potrjena je bila hipoteza, da družbenim medijem vprašani ne zaupajo kot viru novic, je pa veliko vprašanih pojmovalo družbene medije za dober začetek za prejemanje novic, ki jih nato dodatno raziščejo drugje. Zaupanje socialnim medijem kot viru novic se je med letoma 2018 in 2024 nekoliko povečalo. Ovržena je bila hipoteza, da večina ljudi pregleda le en vir, saj je velika večina vprašanih trdila, da preverijo za določeno temo vsaj dva vira. Večina vprašanih včasih ali redko verjame novicam samo na osnovi naslova, ne da bi prebrali celoten članek. Vse vprašane osebe se srečujejo z lažnimi novicami. V obeh letih je polovica anketirancev lažne novice srečevala občasno, tretjina pa pogosto. Potrjena je bila hipoteza, da je politična usmeritev pojmovana kot najpogostejši razlog lažnih novic, saj sta leta 2018 dve tretjini vprašanih izbrali ta odgovor, leta 2024 pa več kot polovica. Večina vprašanih se z lažnimi novicami spopada tako, da preverja različne vire. Skoraj vsi vprašani so mnenja, da bi moral vir novic, ki objavi nekaj, kar se izkaže za lažno, objaviti popravek, medtem ko polovica meni, da bi se vir moral opravičiti in članek odstraniti. Četrtina anketiranih je podala mnenje, da je pandemija COVID-19 zelo znižala njihovo zaupanje novicam, medtem ko je tretjina izrazila nekoliko manjše zaupanje, kar potrjuje našo hipotezo o vplivu pandemije na zaupanje novicam. Zadnjih osem vprašanj je anketirancem ponudilo naslov neke novice in jim zadalo nalogo, da na osnovi samega naslova opredelijo, ali je navedena novica lažna ali resnična. Prvi naslov je velika večina ustrezno označila za lažnega. Drugi naslov je večina označila za lažnega, četudi je bil resničen. Tretji naslov je večina pravilno označila za lažnega, enako tudi četrtega. Peti naslov je bil resničen, delež odgovorov za lažno in resnično pa je bil približno enak. Peti naslov je večina ustrezno označila za lažnega. Pri sedmem naslovu, ki je bi lažen, je bil delež obeh vrst odgovorov približno enak. Tudi pri zadnjem naslovu, ki je bil resničen, je bil delež obeh vrst odgovorov približno enak. Pri nekaterih naslovih je prišlo do opaznih razlik med različnimi skupinami, na splošno pa prepoznavnih razlik med različnimi skupinami glede na spol, lokacijo, starost in izobrazbo ni bilo veliko, zato smo ovrgli hipotezi, da bodo Severni Američani in višje izobraženi bolje prepoznali lažne novice na osnovi naslova

Optimisation of the construction of dehydrator for fruits and vegetables

Sušenje sadja in zelenjave je eden najstarejših načinov konzerviranja, ki omogoča podaljševanje obstojnosti plodov. Postopek sušenja v sušilnicah predstavlja danes tehnološki proces, ki glede na stroge energetske zakone porablja preveč električne in toplotne energije. Problematika energetsko potratnega procesa sušenja sadja in zelenjave se rešuje s skonstruiranjem posebej za to pripravljenega in opremljenega energetsko varčnega prostora z energetsko varčnimi komponentami sušilnih komor. V diplomskem delu smo izvedli energetsko optimizacijo sušilnice z izgradnjo tipske sušilnice, ki ima modificiran toplotni sistem, in v kateri se lahko uporabljajo obnovljivi viri energije, ki jih nudi narava okolice, v katero je umeščeno podjetje Gazdinstvo Ratko Spasojević d. o. o.Drying fruits and vegetables is one of the oldest methods of preserving fruit makes it possible to prolong the durability of the fruits. Now, at the time of great use of cold storage facilities, it is the role of dried fruits and vegetables changed, as they became dried fruits and vegetables an integral part of healthy meals. The drying of fruits and vegetables in dryers represents today a technological process that still consumes too much according to strict energy laws electrical and thermal energy. The problem of the energy-consuming drying process fruits and vegetables, is solved by constructing a specially prepared and of an equipped energy-saving space in which energy-saving devices are used economical components of drying chambers. Because of the above, in the thesis, the energy optimization of the dehydrator with construction of a typical drying room, which has a modified heat system and in which it can be they use renewable energy sources provided by the nature of the surroundings in which Gazdinstvo Ratko

The use of english language in the world of slovenian radio stations

Diplomsko delo z naslovom Raba angleškega jezika v slovenskem radijskem svetu preučuje vpliv angleškega jezika in anglicizmov na besedišče moderatorjev na dveh slovenskih radijskih postajah. V sklopu raziskave smo analizirali pogovore in intervjuje z radijskimi voditelji ter preučevali prisotnost in pogostost angleških izrazov pri njihovem delu. Ugotovili smo, da globalizacija pomembno vpliva na uporabo angleškega jezika, kar se kaže v pogostem vključevanju anglicizmov v govoru. Ti vplivi so še posebej izraziti pri mladih moderatorjih, ki uporabljajo angleške izraze za izražanje trendov in sodobnega življenjskega sloga.  The thesis titled The use of English language in the World of Slovenian Radio Stations examines the influence of English language and Anglicisms on the vocabulary of radio hosts on two Slovenian radio stations. The research involved analyzing conversations and interviews with radio presenters, focusing on the presence and frequency of English expressions at their work. We found that globalization significantly affects the use of English, evident in the frequent incorporation of Anglicisms in speech. These influences are particularly common among young presenters, who use English terms to convey trends and contemporary lifestyle

REVERSE CHARGE IN VAT SYSTEM

Diplomsko delo govori o Mehanizmu davčnih utaj v EU in SLo, pove pa tudi nekaj o davčnih utajah na področju ddv in solidarni odgovornosti za plačilo DDV.Reverse charge mechanizem in EU and in Sloveni

Using Parallel Evolutionary Algorithms for solving Multi-Objective Optimization problems

V sklopu magistrskega dela predstavimo in implementiramo nov paralelni evolucijski algoritem z otoškim paralelnim modelom I-DEMO, ki algoritem diferencialne evolucije za več-kriterijsko optimizacijo (angl. Differential Evolution Multiobjective Optimization, krajše DEMO) razširi s koncepti paralelnih več-kriterijskih evolucijskih algoritmov. Učinkovitost algoritma I-DEMO nato primerjamo z originalnim algoritmom DEMO na testnih več-kriterijskih problemih. S statistično analizo dobljenih rezultatov smo pokazali, da je algoritem I-DEMO boljši od algoritma DEMO, če oba uporabljata selekcijsko strategijo, ki temelji na indikatorjih kakovosti. Z dodatnimi testi in analizo njihovih rezultatov smo pokazali tudi, da različica algoritma I-DEMO, ki uporablja selekcijsko strategijo, ki temelji na indikatorjih kakovosti, dosega boljše rezultate kot ostale selekcijske strategije, in da večje število otokov v splošnem poslabša učinkovitost algoritma.As part of our thesis, we have presented and implemented a new parallel evolutionary algorithm I-DEMO using the island parallel model, which extends the Differential Evolution for Multi-Objective Optimization algorithm with concepts of Parallel Multi-Objective Evolutionary Algorithms. The performance of the I-DEMO algorithm is then compared with the original DEMO algorithm on multi-objective test problems. By statistically analysing the results obtained, we show that the I-DEMO algorithm outperforms the DEMO algorithm when both use a selection strategy based on quality indicators. By running additional tests and analysing their results, we have also shown that the version of the I-DEMO algorithm that uses a selection strategy based on quality indicators performs better than other selection strategies and that a larger number of islands tends to degrade the performance of the algorithm

Growth dynamics in the modern economy: a comparison of companies in the joinery and aluminium products sectors

V sodobnem dinamičnem gospodarstvu se podjetja srečujejo z izzivi, priložnostmi in nevarnostmi, ki zahtevajo nenehno prilagajanje in inovativnost. Ključen dejavnik za doseganje uspešnega poslovanja je sposobnost podjetja, da učinkovito upravlja podjetniško rast, pri čemer dinamično podjetništvo predstavlja gonilo inovacij ter ustvarjanja vrednosti. Sodobna podjetja morajo uporabljati različne strategije rasti za oblikovanje konkurenčnega podjetja, ki lahko vključujejo notranje in zunanje pristope ter se prepletajo med seboj. Rastoče podjetje, kot sta Roletarstvo Medle d.o.o. in Aluminium Kety Emmi d.o.o., mora ustvarjati pozitivne denarne tokove ali dobiček, ki raste hitreje kot celotno gospodarstvo. To omogoča reinvestiranje dobička v razširitev poslovanja, razvoj produktov in storitev ter raziskave trga in odjemalcev. Obe podjetji sta v fazi rasti svojega življenjskega cikla, kjer se osredotočata na povečanje učinkovitosti, inovacije in pridobivanje novih trgov. Roletarstvo Medle d.o.o. se osredotoča na kakovost proizvodov, zadovoljstvo kupcev in vlaganja v raziskave ter razvoj novih tehnologij. Ključne strategije vključujejo optimizacijo proizvodnih procesov in motivacijo zaposlenih. Aluminium Kety Emmi d.o.o. pa je usmerjeno v avtomobilsko industrijo in uvajanje naprednih tehnologij ter digitalizacijo proizvodnje. Obe podjetji bosta morali ohraniti prilagodljivost, inovativnost ter uspešno upravljati s tveganji v spremenljivem poslovnem okolju, da bi lahko nadaljevali svojo rast in razvoj.In the modern dynamic economy, companies face challenges, opportunities, and risks that demand constant adaptation and innovation. A key factor in achieving successful operations is a company\u27s ability to effectively manage entrepreneurial growth, with dynamic entrepreneurship driving innovation and value creation. Modern companies must employ various growth strategies to shape a competitive enterprise, which may include internal and external approaches that intertwine. Growing companies, such as Roletarstvo Medle d.o.o. and Aluminium Kety Emmi d.o.o., must generate positive cash flows or profits that grow faster than the overall economy. This enables reinvestment of profits into expanding operations, product and service development, and market and customer research. Both companies are in the growth phase of their life cycle, focusing on increasing efficiency, innovation, and entering new markets. Roletarstvo Medle d.o.o. focuses on product quality, customer satisfaction, and investments in research and development of new technologies. Key strategies include optimizing production processes and motivating employees. Aluminium Kety Emmi d.o.o. is oriented towards the automotive industry, introducing advanced technologies and digitizing production. Both companies will need to maintain flexibility, innovation, and effectively manage risks in a changing business environment to continue their growth and development